Avtomobilski teden 38, 2017

Odnos do invalidov in njim namenjenih parkirnih prostorov v Sloveniji oziroma v Ljubljani je katastrofalen.

Mariborska fakulteta za varnostne vede je opravila raziskavo, ki je ne bi bilo treba. Tudi rezultati so takšni, da nič ne presenečajo in bi jih zmogel zelo površen opazovalec dogajanja na slovenskem prometnem (parkirnem) prostoru zlahka napovedati. Ampak nič ne de – raziskava je dala starim spoznanjem akademski pečat in to tudi nekaj pomeni.

Torej – Mariborčani so ugotavljali, kakšen je odnos slovenskih voznikov do invalidov oziroma parkirnih prostorov, namenjenih invalidom. Raziskava je bila opravljena v Ljubljani in sicer na 18 lokacijah tako v središču prestolnice kot tudi pri nakupovalnih središčih BTC in na Rudniku (Supernova). Dvanajst ur je več kot 100 ljudi opazovalo dogajanje na 60 parkirnih prostorih za invalide. Bilo bi veliko, naj rečem izjemno presenečenje, ko bi ugotovili kaj drugega kot so – katastrofalen odnos do invalidov.

Nekako 63 odstotkov vozil, ki so parkirala na teh parkirnih prostorih, tam ne bi smela biti. Med kršitelji je bilo 76 odstotkov moških, največ kršitev – od 91 do kar 96 odstotkov – pa je bilo v strogem centru mesta, torej na Miklošičevi in Metelkovi ulici. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bilo največ kršiteljev starih med 30 in 50 let, največ jih je ostalo na prostoru za invalide manj kot pet minut, vsi drugi pa do 10 minut oziroma celo več kot pol ure. Zanimiva je ugotovitev, da je več kot 30 odstotkov ljudi parkiralo na prostorih za invalide tudi takrat, ko so bili v neposredni bližini ‘običajni’ parkirni prostori. Še pomemben podatek – največ vozil, ki ne bi smela parkirati na invalidskih pakirnih mestih, naj bi bilo na trgu vrednih od 1.000 do 5.000 evrov!

Pred časom so invalidi na avtomobilih, ki so zasedli ‘njihove’ parkirne prostore, puščali listek, kjer je pisalo – vzel si moj parkirni prostor, vzemi še mojo invalidnost. Ne verjamem, da je to kaj zaleglo, in če bi sodil po rezultatih raziskave, tudi ni. Sicer pa res ni treba stati ure in ure v bližini parkirnih prostorov za invalide in sploh ni treba do kakšnega nakupovalnega centra, kjer je vedno veliko ljudi in posledično avtomobilov. Že zgolj kratek in površen ogled ‘dogajanja’ pred kakšno bolj zanikrno trgovino pokaže vso tragiko slovenskega odnosa do invalidov in posledično njim namenjenih parkirnih prostorov. V raziskavi je bilo tudi zapisano, da je to »splošen družbeni problem«. Tega se bodo lotili na dva ali tri načine: zagotovili naj bi več parkirnih prostorov za invalide, pregledali, kdo vse ima invalidske izkaznice, za povrh pa začeli ozaveščati ljudstvo o neprimernosti takšnega početja. Lepi nameni, zelo skromni rezultati – kot že velikokrat doslej.

Kaj pa, ko bi za začetek začeli dosledno dvanajst ur odvažati vse nepravilno parkirane avtomobile prav s tistih mest, kjer je bilo kršitev največ? Tako naredijo v državah, kjer je t.i. prometna kultura za slovenske pojme nedosegljiva in imajo prav do invalidov zelo senzibilen odnos. Morda bi razumeli in si vse skupaj zapomnili tudi tisti, ki nič ne razumejo in jim je vse skupaj malo mar.

***

Sloviti londonski taksiji naj bi vozili tudi po drugih evropskih mestih in ulicah, a vmes lahko pride še marsikaj.

Brexit je datumsko morda že preteklost, dejansko pa sedanjost in tudi prihodnost – s posledicami vred. Zaskrbljeni so predvsem tisti, ki delajo in ne zgolj za in v Združenem kraljestvu. Poganjanja med EU in Veliko Britanijo se nekako ne premaknejo z mrtve točke, sem in tja je slišati nekaj o neresnosti otoške pogajalske politike. Najbolj nazoren je bil te dni predsednik Evropske komisije, ki je dejal, da »jim bo še žal«. Seveda je imel v mislih državo, ki ji formalno in sicer poveljuje Theresa May.

LEVC ali London Electric Vehicle Company je bilo nekdaj znano kot London Taxi Company, kar morda napoveduje, v katero smer se bo razvijala tale zgodba. LEVC je v lasti kitajske avtomobilske družbe Geely, ki drži lastniško roko tudi nad še vedno švedskim Volvom. Izdelujejo slovite londonske taksije, vozila, ki so zaščitni znak britanske prestolnice, in hkrati avtomobili, ki naj bi kot taksi navdušil tudi druga evropska mesta oziroma države – kljub podobi, ki spominja na oglato pohištvo v dnevi sobi 60 ali 70-let prejšnjega stoletja. Omenjena družba načrtuje, da bo do leta 2020 vsaj 50 odstotkov teh taksijev izvozila na tuje, predvsem v druge evropske države. Ampak vmes je prišel Brexit.

Ena izmed bistvenih in ta hip še nerešenih zadreg na relaciji Bruselj-London je, kako naj bi tekla trgovina med EU in Veliko Britanijo. Prost pretok blaga in ljudi je nujno in pričakovano izhodišče, a je očitno, da si ga na Otoku razlagajo precej drugače kot na celini – in obratno. Za nas je zelo pomembno, je dejal izvršni direktor LEVC Chris Gubbey, da bo proces tekel gladko in brez omejitev, še posebej carinskih. »LEVC dobiva približno tretjino sestavnih delov za naša vozilo iz Evrope, drugo tretjino nabavimo v Veliki Britaniji, tretjo pa v Aziji oziroma na Kitajskem,« dodaja Gubbey. S tem je ilustriral problem, ki pa ne muči zgolj precej minorni LEVC, pač pa številne tuje izdelovalce avtomobilov na Otoku. To, da bodo morali biti od januarja 2018 vsi novi taksiji na londonskih ulicah ali električni ali priključni hibridi, je v vsem tem zgolj obrobna podrobnost.

***

Volkswagen ima obilo težav, saj je potres v Mehiki začasno ustavil proizvodnjo, svoje do dodali britanski aktivisti Greepeaca.

Morda je bilo pričakovati, da se bo to zgodilo že prej – britanski aktivisti Greenpeaca so se vkrcali na ladjo, ki je prevažala Volkswagnove avtomobile v Veliko Britanijo. Ladja je bil namenjena v pristanišče Sheerness v grofiji Kent. Hkrati so aktivisti poskušali onemogočiti vplutje ladje, na kateri je okoli 1.200 vozil z bencinskimi in dizelskimi motorji ter hibridi, v prej omenjeno pristanišče in povrh zapreti vhode do parkirišča, kjer je parkiranih več tisoč vozil koncerna Volkswagen.

Velika Britanija je sklenila, da bo po letu 2040 prepovedala prodaja avtomobilov z dizelskim motorjem. Toda okoljske organizacije so prepričane, da ni mogoče čakati tako dolgo. Greenpeacova akcija je ena izmed številnih, s katerimi skušajo na Otoku doseči uveljavitev strožjih okoljskih meril za osebne avtomobile in tovorni promet.

Koncern VW res ne more biti zadovoljen, kako se spreminja odnos držav in tudi nemške politike do škandala Diesel-Gate. Če je bila še pred nedavnim kanclerka Angela Merkel precej na njihovi strani oziroma strani nemške avtomobilske industrije, je tik pred volitvami obrnila ploščo. Nič čudnega, politika je pragmatična in sledi volji volivcev, recimo … Hkrati pa VW tarejo tudi druge težave. Močan potres v Mehiki je ustavil proizvodnjo tako v Volkswagnovi kot tudi Audijevi tovarni. Po sedanjih ugotovitvah ni bilo večje materialne škode, delavci pa so bili nekaj časa doma, da so lahko ugotovili, kaj se je zgodilo z njihovim premoženjem in družinami.

Janez Kovačič