
Novi električni Twingo bo v Novem Mestu začel nastajali čez dobro leto in pol.
Novo poglavje novomeškega Revoza
In vendar se je zgodilo. Novomeški Revoz, naša edina avtomobilska tovarna, ki je v lasti francoskega Renaulta, je dobila zagotovilo, da bo leta 2026 tam stekla izdelava novega Twinga v električni varianti (E-Tech). Letno naj bi, če bo šlo vse po načrtih, izdelali okoli 150 tisoč vozil, avto naj bi stal približno 20 tisoč evrov. S tem naj bi si francoska avtomobilska korporacija zagotovila dovolj znosno električno avtomobilsko prihodnost. Pogojnik je nujen.
V Novem Mestu je bil na podpisu memoranduma o soglasju za izdelavo novega Twinga precejšen del slovenskega političnega vrha s predsednikom vlade na čelu. Razumljivo, saj gre za projekt, ki utegne imeti veliko gospodarsko težo. Ob tem so bili zelo skopi s podatki, ki so pomembni: ni bilo povedano, koliko bo vredna investicija, še manj je bilo jasno, koliko (ali sploh) naj bi k uresničitvi projekta prispevala slovenska vlada. Čeprav to ostaja nepojasnjeno, je jasno, da bo Slovenija odprla denarnico, saj je že doslej prispevala k temu, da so v Revozu, ki je nastal iz Industrije motornih vozil (MV), nastajali Renaulti. Po približni oceni je iz slovenskega proračuna na Renaultov naslov v zadnjih dvanajstih letih prišlo nekaj več kot 42 milijonov evrov. V Revozu ta hip nastaja zgolj Clio, medtem ko so ustavili izdelavo Twinga tako v klasični kot električni izvedbi. Sedaj sledijo priprave na začetek proizvodnje Twinga E-tech, ki naj bi torej z novomeških tekočih trakov pripeljal leta 2026 – natančen datum izdelave še ni znan. S podpisom omenjenega memoranduma je torej končano prvo, toda zanesljivo manj zahtevno poglavje v sagi, ki je trajala skoraj dve leti.
Bistveno in ta hip neodgovorjeno vprašanje je, ali bo novi električni Twingo dovolj zanimiv in cenovno konkurenčen na evropskih trgih. Bodo Francozi in z njim Revoz ustvarili izdelek, ki bo sedanjo krivuljo prodaje električnih avtomobilov na evropskih tleh obrnil navzgor? Zgolj z malim Renaultom se to seveda ne bo posrečilo, kajti ta hip ni znano, kakšni so načrti drugih evropskih avtomobilskih tovarn na tem delu trga. Do začetka izdelave tega avtomobila je recimo skoraj dve leti, kakšen mesec manj ali več, v tem času se utegne spremeniti marsikaj. V ozadju so seveda kitajske avtomobilske hiše, ki vsekakor dovolj resno računajo na tovrstni posel na Stari celini. To je eno. Drugo je vprašanje, kaj se bo zgodilo s t.i. carinsko električno vojno na relaciji Peking-Bruselj. Napovedani in ta hip še neuresničeni ukrepi Evropske unije (EU) utegnejo prav kmalu izzvati podobne kitajske ‘prijeme’, pri čemer je že dolgo znano, da je EU pri tem vprašanju močno razdvojena. Na eni strani Nemčija, najpomembnejša država unije in hkrati država, katere avtomobilska industrija je močno odvisna od kitajskega avtomobilskega trga, na drugi skoraj vse druge članice unije, ki so bistveno manj odvisne od volje in želja kitajskih kupcev avtomobilov. Vprašanj je veliko, odgovorov malo ali jih skoraj ni.
Revoz ima torej zagotovilo Pariza – tam je sedež Renaulta – in s tem tudi zagotovilo, da ne ostaja nekakšno slepo črevo znotraj francoske avtomobilske hiše. Za seboj ima naporne čase. Vse od leta 2009, ko je v Novem Mestu nastalo malenkost več kot 209 tisoč vozil, kar je bil absolutni rekord, je šlo bolj ali manj navzdol. Ob Cilu in kasneje Tiwngu so v novomeški tovarni nekaj časa izdelovali tudi Renault Wind, katerega tržno življenje je bilo zelo kratko. V okviru projekta Edison – sodelovanje z nemškim Mercedes-Benzom – je nastajal Smart tako v klasični kot električni izvedbi, vendar se je tudi ta pred letom in pol iztekel. Tako ali drugače, verjetno smo pred časi, ki bodo za dolenjsko tovarno izjemnega pomena. Pa ne samo zanjo, pač pa tudi dolenjski in slovenski gospodarski in politični prostor. Če se bo Revozu posrečilo vrniti na mesto največjega slovenskega izvoznika – kot je nekoč že bil – bo to skoraj čudežni dosežek.
***

Teslin Cybetruck se rojeva s precejšnjimi porodnimi težavami.
Tesla: padec, ker se obljube ne uresničujejo
Tako pač je v ZDA: enkrat povsem na vrhu, drugič povsem na dnu, vmes pa marsikaj. Velja za ameriško Teslo, ki še vedno velja za najvrednejšo avtomobilsko tovarno. Toda ko tistim, ki na Wall Streetu nekaj ni po volji ali se jim zdi, da so obljube(!) negotove, se zgodi občuten padec tako vrednosti delnice kot posledično vrednosti vse tovarne.
Vrednost Tesline delnice se je pred dnevi na newyorški borzi zmanjšala za krepkih 12 odstotkov. Pri tem je tako rekoč v zrak izhlapelo okoli 100 milijard dolarjev(!) vrednosti omenjene avtomobilske hiše. Zakaj? Elon Musk, največji lastnik Tesle, med svojim govorom ni prepričal borznih vlagateljev, kajti tovarna je malenkost pred tem objavila, da je v minulem trimesečnem obdobju ustvarila najnižjo četrtstoletno stopnjo dobička v zadnjih petih letih. In to je bilo seveda dovolj, da je vrednost delnice nekoliko strmoglavila. Nesporno dejstvo je, da vrednost Tesle temelji predvsem na velikih in pogosto povsem nerealnih pričakovanjih investitorjev. Te pa temeljijo na nekaterih počasi rojevajočih se projektih, kot so napovedani robotaksi, pa tudi Cybertruck se ne rojeva tako, kot je Musk napovedoval. In kot je ob tem dejal eden izmed borznih mešetarjev – Muskovo navdušenje temelji na izdelkih, ki skoraj ne obstajajo. Drži, tako to gre na oni strani oceana.
Janez Kovačič








