Avtomobilski teden 29, 2025

Duncan Mint je začasni operativni vodja skupine Renault.

Mint začasno nasledil de Mea

Francoski Renault je pred dobrim mesecem in pol oznanil, da Luca de Meo, izvršni direktor skupine, ki ob Renaultu vključuje še Dacio in Alpine, odhaja. Novica ni dobro odjeknila ne v javnosti ne na borzi, kajti de Meo je pred leti bistveno pripomogel, da je francoska avtomobilska skupina izplavala iz rdečih številk. Pri nas vsaka sprememba na vrhu te tovarne ne more biti neopažena ali nepomembna, kajti novomeški Revoz je njen sestavni del.

Sredi tega meseca so v Parizu imenovali začasnega de Meovega naslednika. Niso šli prav daleč, kajti nasledil ga je Duncan Mint, finančni direktor skupine Renault. Seveda se bo usklajeval z Jeanom Dominiquom Senardom, predsednikom skupine. Duncan je pri francoski hiši od leta 1997, vse doslej je opravljal različna dela, v glavnem se je ukvarjal s financami.

Renault je tudi ali predvsem po zaslugi de Mea, ki je kariero začel pri Fiatu, nadaljeval pri Toyoti in nato Volkswagnu, v dobri finančni kondiciji. Po obsegu proizvodnje spada med manjše evropske avtomobilske tovarne, je pa tudi eden redkih, ki ni znotraj kakšne večje avtomobilske skupine. De Meo je uredil marsikaj, ni pa mogel razvozlati klobčiča zveze, v kateri sta poleg Renaulta še japonska Nissan in Mitsubishi. Ta je v krizi vse od časov, ko je ‘odšel’ nekdanji veliki šef skupine oziroma zveze Carlos Ghosn. Po objavi, da imajo novega začasnega izvršnega direktorja, in po tistem, ko je postalo jasno, da junijska prodaja ni bila tolikšna, kot so upali, ter dejstvu, da utegne biti polletna marža manjša, so se delnice skupine na pariški borzi pocenile za nič manj kot 18 odstotkov. Vse doslej je bil Renault eden redkih, za katerega se je zdelo, da napovedane ameriške carine na evropske avtomobile in zastoj avtomobilskega posla na Kitajskem naj ne bo bistveno vplivale. Razlog je na dlani – Renaulti v ZDA niso naprodaj, pa tudi na Kitajskem je ta francoska avtomobilska hiša zastopana tako rekoč simbolično. Za nas je gotovo najbolj pomembno dejstvo, da je novomeški Revoz tako rekoč tik pred tem, da začne izdelovati nov električno gnani Twingo. Od tržne usode tega majhnega avtomobila utegne biti v veliki meri odvisna prihodnost dolenjske avtomobilske tovarne in vsaj malo tudi vse francoske avtomobilske skupine.

***

Tesla Y je bila v prvega pol leta pri nas najbolje prodajani baterijski električni avtomobil.

Slovenija: polletni plus

Polletni statistični podatki o prodaji novih osebnih avtomobilov na slovenskem trgu kažejo, da je bil posel dokaj stabilen. To je pomembno, saj si v sedanjih splošnih političnih in gospodarskih okoliščinah gotovo nihče ne želi minusa na tem delu trga oziroma gospodarstva. V prvih šestih mesecih je bilo pri nas prodanih 30.132 avtomobilov, kar je bilo za 6,3 odstotka več kot lani v tem času. Plus ni velik, je pa boljši kot še tako skromen minus.

Ob pregledu podatkov za minulega pol leta – statistiko za sekcijo za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije pripravlja Ardi Int. – je nedvomno zanimivo tisto, kar se je v tem času dogajalo z majhnimi cestnimi terenci (SUV). Ti že kar dolgo krojijo slovenski avtomobilski prostor, skupaj z srednje-velikimi in velikimi SUV si režejo debele rezine trga – njihov skupni delež se približuje polovici. Toda v letošnjega pol leta je bil posel z majhnimi SUV skromnejši za deset odstotkov – letos je bilo prodanih 7.805, lani 8.678 vozil. Kljub temu so še daleč pred vsemi drugimi avtomobili, a je padec očiten. Ta hip je težko reči, zakaj se je to zgodilo; preuranjeno bi bilo tudi trditi, da se tržna prevlada teh avtomobilov po desetletju končuje, vsekakor pa bo zanimivo opazovati dogajanje v drugi polovici leta. In če se bo januarja prihodnje leto izkazalo, da je majhnim SUV v resnici pošla tržna sapa, potem bo to morda že trdnejši dokaz sprememb na slovenskem avtomobilskem prostoru.

Posamezne avtomobilske tovarne so v tem obdobju poslovale različno, izjemnih sprememb le ni. V ospredju ostaja Volkswagen (VW) pred ‘domačo’ Škodo in francoskim Renaultom. To je stalnica, ki se bistveno ne spreminja. Je pa po drugi strani opazno nazadovanje nekaterih tovarn, ki jim je šlo doslej pri nas dobro ali celo zelo dobro. Za skoraj 13 odstotkov ja padla Toyota, za več kot 15 odstotkov romunsko-francoska Dacia, za dobrih 14 odstotkov ameriška Tesla. Na drugi strani je opazen skok Forda, kajti prodaja teh avtomobilov je poskočila za 90 odstotkov, smejo biti zadovoljni tudi tisti, ki prodajajo avtomobile tovarne Mercedes-Benz (skoraj 29 odstotkov več), medtem ko je španska Cupra, ki je pri Seatu, na slovenskem trgu našla 83,1 odstotka več kupcev kot lani.

Tudi pri baterijskih električnih avtomobilih je bilo zadnjega pol leta veliko plusov. Pod črto je bilo prodanih 2.700 vozil oziroma 94,7 odstotka več kot lani. Prijazen dosežek. Po prvih letošnjih mesecih, ko Tesli Y ni šlo dobro, se je sedaj ta avtomobil zavihtel povsem na vrh (294 vozil). Sledi Cuprin Born (191), za njim pa VW ID.4 (173). Kitajski ‘električarji’? Dongfengov Box je bil peti, zanj se je letos odločilo 141 kupcev.

Janez Kovačič