Avtomobilski teden 23, 2021 Avtomobilski teden 23, 2021
Nogometaš v britanskem podjetju Čeprav se mnenja o tem, ali je izrazita usmerjenost v električna baterijska vozila oziroma avtomobile, ki je značilna za večino... Avtomobilski teden 23, 2021

David Beckham: solastnik britanskega električnopredelovalnega podjetja Lunaz.

Nogometaš v britanskem podjetju

Čeprav se mnenja o tem, ali je izrazita usmerjenost v električna baterijska vozila oziroma avtomobile, ki je značilna za večino avtomobilskih tovarn, res prava ali ne, postaja očitno, da se nad njimi navdušujejo tudi bolj ali manj slavni. Recimo še vedno slavni, zanimivi, popularni in vsestranski David Beckham.

David Beckham je – zgolj za tiste, ki jih druga najpomembnejša postranska stvar ne zanima prav nič – nogometaš, ki je najbolj zablestel pri angleškem nogometnem klubu Manchester United in kasneje pri španskem Real Madridu – če izpustimo vse tisto, kar je nato počel v ZDA in verjetno še kje. Beckham se je namreč odločil kupiti 10-odstotni lastniški delež v britanskem podjetju Lunaz. Širši javnosti je podjetje tako rekoč neznano, očitno pa dovolj pomembno in zanimivo v Veliki Britaniji. Lunaz se namreč ukvarja z obnovo in elektrifikacijo avtomobilov in to predvsem uglednih oziroma dražjih znamk. Tako na elektriko predelajo Rolls-Royce, Bentleyje, Jaguarje, tudi kakšnega Range Roverja ipd. Kot je mogoče razbrati iz tistega, kar počnejo, te predelave niso poceni in segajo tudi čez 250 tisoč funtov, kar je spodoben denar. David Beckham je ob tem dejal, da ga je Lunaz prepričal s svojim delom, ni pa povedal, koliko je odštel za omenjeni delež v podjetju in ali se mu to zdi dolgoročna naložba. Če je tako ne razume, se bo lahko zgledoval po prav tako slavnem Elonu Musku. Ta je pred nekaj meseci kupil za 1,5 milijarde dolarjev Bitcoinov, potem pa jih čez kakšna dva tedna vsaj nekaj prodal za 100 milijonov dolarjev. Nakup je bil splošna senzacija, ki je potisnila vrednost te kriptovalute (znova) še višje, drugo, torej prodaja, pa opravljena zelo potihoma …

***

Športni terenci še naprej obvladujejo slovenski avtomobilski trg.

Slovenija: maj skromen, v petih mesecih bolj obetavno

Lanski in letošnji maj sta vsaj pri prodaji avtomobilov veliko bolj primerljiva kot recimo april in marec. To kaže tudi slovenska statistika tako za peti letošnji mesec kot tudi za zadnjih pet mesecev. Kakšnih prav izjemnih oziroma dramatičnih sprememb pa kljub vsemu ni.

Maja je bil posel z osebnimi avtomobili na slovenskem trgu ugodnejši za dokaj skromne 3,4 odstotke. Bolj optimistične so petmesečne številke, saj se je prodaja v tem času v primerjavi z enakim lanskim obdobjem po statistki podjetja Ardi povečala za 20,5 odstotka. Tako maja kot tudi sicer je povsem zgoraj nemški Volkswagen, ki mu sledi češka Škoda, na tretjem mestu pa je francoski Renault. Razlika med drugim in tretjim ni velika, pa vendarle je, kar je po svoje presenetljivo, saj se je francoska tovarna v zadnjih desetletjih za primat zvečine borila z nemškim tekmecem. Ali gre pri tem zgolj za statistično zamegljevanje stanja na slovenskem avtomobilskem prostoru, ki ga že dolgo in povsem nesmiselno povzročajo t.i. enodnevne registracije oziroma izvoz avtomobilov na nekatere evropske trge, je težko reči. So pa zanimive primerjave med posameznimi razredi.

Vse bolj postaja jasno, da dva najbolj tradicionalno uspešna na slovenskem trgu – nižji in nižji srednji – izgubljata boj s športnimi terenci/križanci. Res je sicer, da je bil majski posel s srednjevelikimi suvi letošnjega maja slabši oziroma skromnejši kot lani v tem mesecu, toda v petmesečnem obdobju so ti s prodajo 3.830 vozil tako rekoč za petami poslu z avtomobili nižjega razreda (3.926). Pred obema pa so majhni športni terenci/križanci, kajti maja jih je bilo prodanih 1.076, v petih mesecih pa 5.030. Še bolj izgublja in se izgublja nižji srednji razred, ki mu pogosto pravimo kar golfov. Slovenija se vsaj v tem pogledu zgleduje po večini drugih evropskih trgov, kjer raznoliki športni terenci drugim avtomobilom tako rekoč ne pustijo dihati. In ‘električarji’?

Prodaja baterijskih električnih avtomobilov (BEA) je bila maja nekaj boljša kot maja lani (100/114), na petmesečni ravni pa skromnejša za dobrih šest odstotkov (577/541). Priključni hibridi (PHEV) so na slovenskem trgu obstranski (maja lani 12, letos 41), medtem ko imajo hibridi dovolj zvesto slovensko publiko, saj so jih maja prodali 402 (lani 112), doslej pa 1.055 (lani v tem času 632).

***

Benedetto Vigna je novi mož na čelu Ferrarija.

Ferrari z novim direktorjem

Skoraj pol leta je bil italijanski Ferrari brez direktorja oziroma prvega človeka tovarne. Ves ta čas je John Elkann, predsednik Ferrarija in hkrati tudi predsednik grupacije Stellantis, ki ima pod svojim okriljem italijanski Fiat, ta pa maranellskega izdelovalca športnih avtomobilov, zatrjeval, da imajo v vizirju nekaj »dobrih kandidatov«. Sedaj je vse jasno – novi direktor je postal Italijan Benedetto Vigna.

Vigna, star 52 let, je bil vse od leta 1995 v službi pri podjetju STMicroelectronics, ki se med drugim ukvarja tudi z izdelavo v avtomobilski industriji že nekaj časa tako želenih in potrebnih polprevodnikov. Imenovanje človeka, ki je pretežen del svojega poslovnega življenja preživel kot eden vodilnih v elektronski industriji, na splošno razumejo kot potrditev nekaterih prihodnjih načrtov slovite tovarne. Tako naj bi do leta 2025 predstavili prvi električni Ferrari, prav usmeritev v elektrifikacijo programa pa se zdi ključna za prihodnost tovarne – kljub ne tako redkim dvomom o tem, ali je ta strategija res povsem prava ali ne. Ko gre za tovarno kot je Ferrari, je morda dvom še bilj utemeljen …

Janez Kovačič

No comments so far.

Be first to leave comment below.