Avtomobilski teden 24, 2019 Avtomobilski teden 24, 2019
FCA in Renault: kdo je ali ni kaj storil Teden dni po propadu pogajanj med Renaultom in FCA (Fiat Chrysler Automobiles) se vrstijo pojasnila... Avtomobilski teden 24, 2019

Očitki po propadli združitvi Renaulta in FCA letijo od vsepovsod.

FCA in Renault: kdo je ali ni kaj storil

Teden dni po propadu pogajanj med Renaultom in FCA (Fiat Chrysler Automobiles) se vrstijo pojasnila in očitki, kdo je ali ni kaj naredil, pri čemer ni povsem jasno, komu je žal, da do poroke ni prišlo in kdo je v tej igri držal figo v žepu.

Pravzaprav je treba reči, da bi bilo sodelovanje na francosko-italijansko-ameriški ravni izjemno zahtevno. Zgodovina nekaterih podobnih združitev – denimo tista, v katero je bil pred desetletjem in več vpleten prav tako Chrysler (naveza DaimlerChrysler) – kaže, da je treba pri tem upoštevati marsikaj in ne le gospodarske oziroma finančno-poslovne dobrobiti. Dieter Zetsche, človek, ki je nekaj časa vodil Chrysler v ZDA to v času, ko je obstajala zveza DaimlerChrysler, je precej kasneje priznal, da je bilo izjemno težko združevati poslovno-tehnično kulturo ameriškega in nemškega partnerja. Prevedeno v bolj enostaven in razumljiv jezik je to skoraj zanesljivo pomenilo, da Nemci in Američani nekako niso šli skupaj. In ko je tako, je pač bolje, da gre vsak svojo pot.

Na splošno velja francoska vlada, sicer 15-odstotna delničarka Renaulta, za tisto, ki je s svojimi zahtevami minirala poroko med Renaultom in FCA. Sedaj postaja bolj ali manj očitno, da v Parizu veliko bolj verjamejo v nadaljevanje razrahljane zveze Renault-Nissan-Mitsubishi, kar jer nekaj dni kasneje priznal tudi francoski finančni minister Bruno Le Maire. Zanimiva in precej nasprotujoče si je bila vloga Nissana v tej poslovni godlji. Njegovi predstavniki so se vzdržali pri glasovanju o združitvi FCA in Renaulta, kar naj bi bilo za francosko vlado ključno pri preložitvi pogajanj. Zanimivo sporočilo sedaj prihaja prav iz Nissana oziroma iz ust njegovega izvršnega direktorja Hirota Saikawe. Ta je v pogovoru za Financial Times dejal, da je treba »skleniti mir z Renaultom« in » stabilizirati ter učvrstiti zvezo«. Očitno so tudi pri tej japonski avtomobilski hiši, ki je lani skupaj z Renaultom in Mitsuibishijem izdelala okoli 10,6 milijona vozil, kar pomeni, da je povsem v svetovnem vrhu (le za Volkswagnom in Toyoto), ugotovili, da zgolj nasprotovanje ne bo prineslo želenih rezultatov. Morda je k temu pripomogla tudi izjava prej omenjenega ministra, ki je kakšen dan po propadu pogajanj dejal, da je francoska vlada pripravljena zmanjšati svoj lastniški delež v francoski tovarni, kar bi verjetno omogočilo, da Nissan pridobi nekaj več besede v zvezi. Morda pa so sedanje pomirjujoče izjave iz Nissanove hiše tudi posledica pisma, ki jim ga je poslal predsednik Renaulta Jean-Dominique Senard. Ta je zagrozil, da bodo onemogočili natančen pregled poslovne strukture, ki jo je zasnoval nekdanji predsednik zveze Carlos Ghosn in naj bi bila za Nissan skoraj izjemnega pomena. Tako ali drugače – čez čas bo na dan prišla še kakšna sočna podrobnost. In končno: ko se greš tako veliko združitev, je fino, če večino posla opraviš v tajnosti.

***

Bernd Osterloh: so ga predobro nagrajevali?

Bernd Osterloh: najprej priča, sedaj osumljenec

Sveti delavcev so v nemški avtomobilski panogi (in nasploh v industriji) pomembni, njihovi najvidnejši predstavniki pa še toliko bolj. Bernd Osterloh je v Nemčiji dovolj znano ime – to je predsednik sveta delavcev v največji nemški avtomobilski tovarni Volkswagen. No, še pred nedavnim je bil povsem ‘čist’, sedaj se je znašel po povečevalom nemških pravosodnih oblasti.

Že od leta 2016 nemške oblasti preiskujejo, kaj se pravzaprav dodaja s pomembnimi predstavniki svetov delavcev. Domnevajo oziroma sumijo, da so ti vsaj v nekaterih primerih privilegirani. Prav zato so se odločili nekoliko bolj podrobno pregledati tudi delo Osterloha. Ta je bil v tem procesu doslej priča, po novem pa je osumljenec. Osterloh je član nadzornega sveta Volkswagna, kar pomeni, da je njegova vloga skoraj izjemnega pomena. Preiskovalci sedaj menijo, da bi lahko bil deležen nesorazmerno visokih denarnih nagrad oziroma plačila. Osterloh doslej še ni bil zaslišan, je pa preko svojih odvetnikov zahteval dostop do nekaterih informacij, ki bi bile pomembne za njegov odgovor. V tem svežnju sumničenj se je znašel tudi prvi mož Porscheja Oliver Blume, ki naj bi imel določeno vlogo v vsem tem početju. Se v nemški avtomobilski industriji pojavlja sindrom Carlosa Ghosna?

***

Švedska: kako zagotoviti elektriko?

Švedska in električna avtomobilska prihodnost

Ker že nekaj časa ni več dvoma o tem, da bo avtomobilska prihodnost električna, je na dlani, da se že ali pa se bodo pojavili problemi, ki bodo otežkočali uresničitev različnih načrtov. Švedska tako računa, da naj bi do leta 2045 postala ogljično nevtralna. Toda če hoče uresničiti ta načrt, bi morali do konca prihodnjega desetletja prodati oziroma kupiti vsaj 2,5 milijona priključnih hibridov in električnih vozil. In tukaj nastane problem.

V letošnjih petih mesecih se je prodaja električnih vozil povečala za 253 odstotkov. Sedaj ugotavljajo, da se bo pojavilo veliko povpraševanje po elektriki v določenih dnevnih obdobjih. Potrebovali jo bodo tudi drugi porabniki, torej ne le električna in hibridna vozila. Čeprav se bo velika večina teh polnila doma, torej na domači vtičnici, je jasno, da bodo elektriko potrebovali tudi taksiji in druga vozila. Toda če hočejo Švedi do prej zapisanega leta uresničiti svoj ambiciozni okoljski načrt, je razumljivo, da morajo avtomobili hitro in brez večjih problemov priti tudi do hitrih in drugih ‘nedomačih’ polnilnic. Če tega ne bo mogoče zagotoviti, je veliko vprašanje, ali se bo sedanje navdušenje nad električnimi avtomobili nadaljevalo s takšnim tempom. Sicer pa gre letos v tej skandinavski državi najbolje v promet Tesla 3, sledi mu Renault Zoe, pa Kia Niro, Nissan Leaf ipd.

No comments so far.

Be first to leave comment below.