Avtomobilski teden 33, 2022 Avtomobilski teden 33, 2022
Kitajci bodo gradili na Madžarskem Pandemija Covid-19 je temeljito spremenila avtomobilsko krajino. Globalizacija, ki jo je začel zahodni svet v prepričanju, da bo z... Avtomobilski teden 33, 2022

V Debrecenu bo stala največja tovarna avtomobilskih baterij na svetu.

Kitajci bodo gradili na Madžarskem

Pandemija Covid-19 je temeljito spremenila avtomobilsko krajino. Globalizacija, ki jo je začel zahodni svet v prepričanju, da bo z nekaj ‘podarjenega’ znanja in z nekaj investicijami v manj razvitih državah oziroma delih sveta – v mislih je predvsem Azija – dolgo časa koval zgolj dobičke, se je prav med epidemijo omenjene bolezni skoraj sesula v prah. Sedaj smo že priče obratnemu procesu – evropske in tudi ameriške avtomobilske tovarne si prizadevajo ustvariti mrežo dobaviteljev sestavnih delov doma ali kar najbližje, da se ne bi ponovile težave, s katerimi se bodo srečevale še nekaj časa. In v tem procesu utegnejo imeti pomembno vlogo tudi kitajska podjetja.

Kitajska družba CATL namerava v zgolj 64 mesecih v madžarskem Debrecenu zgraditi največjo tovarno baterij za električne avtomobile. Njen zmogljivosti naj bi bile astronomske – okoli 100 gigavatnih ur, pri čemer naj bi tovarna stala nič manj kot 7,3 milijarde evrov! Kot pravijo oziroma načrtujejo pri kitajskem podjetju, naj bi baterije ponujali oziroma prodajali številnih evropskim avtomobilskim tovarnam, predvsem pa Mercedes-Benz, BMW, tovarnam znotraj Stellantisa, menda tudi Volkswagnu ipd. Kitajski investitor je očitno ocenil, da je zavezanost evropske avtomobilske industrije električnim baterijskim avtomobilom dovolj velika garancija za uspešnost megalomanske investicije.

Toda kitajska družba ima ob tem na očeh in v načrtih tudi Severno Ameriko. Tudi ameriške avtomobilske tovarne ječijo pod pezo težav pri oskrbovanju z nekaterimi vitalnimi sestavnimi deli, ki sedaj v pretežni meri nastajajo v Aziji ali zgolj na Kitajskem. Menda imajo v načrtu, da do leta 2026 prav tako zgradijo tovarno baterij, med možnimi ‘klienti’ pa omenjajo ameriški Ford. Seveda je ali bo marsikaj odvisno tudi od političnih okoliščin, ki že ali še bodo vplivale na odnose na relaciji Peking-Washington oziroma Bruselj-Peking. V vsakem primeru pa Madžarska sedaj postaja nekakšen evropski avtomobilski Detroit, kajti tam že nastajajo Audiji, Mercedes-Benzi, Suzukiji, v že omenjenem Debrecenu pa nastaja tudi tovarna bavarskega BMW. Vprašanje, zakaj ne pri nas, je precej neumestno.

***

Mary Barra, ena redkih žensk v avtomobilski industriji, je lani zaslužila veliko, res veliko.

Slabo leto, visoki zaslužki

Saga je že znana – lansko leto naj bi bilo za avtomobilsko in številne druge industrijske panoge problematično. Toda številke o tem, koliko so lani zaslužile avtomobilske hiše, že precej časa dokazujejo, da ni bilo slabo, prej obratno. Vse kaže, da gre v to smer tudi dogajanje v letošnjem letu. Tako ali drugače, dobro ali zelo dobro so lani zaslužili tudi vodilni v avtomobilskih tovarnah, še posebej v ZDA.

Kot kaže študija, ki je nastala v sodelovanju Automotive News in analitične družbe Equilar, ki pa zajema predvsem ali zgolj ZDA, kjer so dohodki vodilnih tako ali tako najvišji, je bilo leto 2021 res ugodno. Povsem na vrhu – kar ni nikakršno presenečenje – je seveda Elon Musk, izvršni direktor in največji lastnik Tesle. Na svoj račun je ali bo dobil nič manj kot 23,4 milijarde dolarjev. Seveda gre za znesek, ki je pri drugih kombinacija plače, nagrade (če je to zapisano v pogodbi) in borznega bonusa. Za Muska velja, da je vse to zaslužil zgolj z velikim borznim povečanjem vrednosti delnice Tesle, ki pa je lani kljub vsemu precej nihala. Drugi na tej lestvici je Peter Rawlinson, izvršni direktor izdelovalca električnih avtomobilov oziroma komponent zanje Lucid, imena, ki ga na tej strani Atlantika tako rekoč ne poznamo. Za svoje delo v letu 2021 je tako prejel 67 milijonov dolarjev, pri čemer je bilo plače ‘le’ za 528 tisoč dolarjev, vse ostalo so nagrade oziroma dohodek v obliki delnic. Tik za njim, torej na tretjem mestu, je bila Mary Barra, izvršna predsednika detroitskega General Motorsa (GM), ena redkih žensk na tako izpostavljenem vodilnem položaju ne le v avtomobilski industriji, pač pa v gospodarstvu nasploh. V žep je spravila 62,2 milijona dolarjev, pri čemer gre tudi pri njej za kombinacijo nagrad, borznega zaslužka in plače. Slednja je bila v primerjavi s končno številko skromna – vsega 2,1 milijona dolarjev. Ko bo nekoč – če bo – opravljen tudi pregled zaslužkov vodilnih evropskih in japonskih avtomobilskih tovarn, bo verjetno potrjeno to, kar je znano že precej časa – najprej in najvišje Američani, vsi drugi daleč za njimi.

Elon Musk ne bo kupil Manchester Uniteda.

Musk se šali in razburja

Tolikokrat omenjeni Elon Musk je seveda vedno na očeh. Tega bi se moral bolj zavedati – morda tudi se –, kajti skoraj vsaka njegova poteza, še posebej tista in takšna, ki je povezana z denarjem/njegovim premoženjem, vpliva na določen del družbe, povzroča pretrese, celo paniko ali morda navdušenje. Za slednje je poskrbel te dni.

Britanski nogometni klub Manchester United (MU) je zadnja leta zgolj senca tistega, kar je nekoč bil – osvajalec angleškega nogometnega prvenstva, gotovo najbolj donosnega in tržno zanimivega na obli, pa hkrati osvajalec evropskih in številnih drugih nogometnih lovorik ipd. Kljub temu, da mu gre slabo, pa ohranja status zelo zanimive tržne ikone, kluba, ki menda izjemno dobro kotira tudi na Kitajskem in še marsikje. S tega zornega kota je še vedno zanimiv za naložbe. In ko je Elon Musk tvitnil, da razmišlja oziroma da bo kupil ta sloviti angleški nogometni klub, se je zganilo pol sveta. Toda najbogatejši človek na svetu je ostal zvest svojemu značaju in početju v zadnjih letih – kmalu je sporočil, da je šlo zgolj za šalo.

Ta hip še ni znano, ali je njegovo tvitanje vplivalo na tržni položaj oziroma vrednost kluba, ali se je zaradi njegove napovedi kaj premaknilo na borzah, še posebej na Wall Streetu, ki ima Muska in njegovo Teslo vedno na očeh. Povsem verjetno je, da njegova ‘šala’ ne bo ostala brez posledic. Spomnimo: pred petimi ali šestimi leti, v času ko je šlo Tesli bistveno slabše kot sedaj, je tvitnil, da bo tovarno prodal, da že ima kupca in podobno. Seveda se to ni zgodilo, nekoč je dejal, da je imel slab dan in je pač tvital … Ameriška agencija za trg vrednostnih papirjev ga je zaradi tega kaznovala, to pa je bilo tudi vse.

 V začetku lanskega leta je Tesla v nakup Bitcoina, najbolj znane oziroma prepoznavne kriptovalute, vložila kar 1,5 milijarde dolarjev. Hkrati je Musk napovedal, da bo mogoče z bitcoini kupovati Tesle. Ni se zgodilo oziroma zgodilo se je to, da je Tesla po nekaj mesecih prodala 10 odstotkov premoženja v Bitconih. S tem je povzročila ogromen padec vrednosti te ‘valute’, saj je v času nakupa ta veljala okoli 58 tisoč dolarjev, nato pa strmoglavila na 18 tisoč dolarjev. Škoda je bila ogromna, kajti številni so sledili Musku in Tesli, vložili veliko ali celo vse svoje premoženje v omenjeno kriptovaluto. Po nekaterih ocenah so bili investitorji vsaj ob 500 ali 600 milijard dolarjev. Po nekaterih zadnjih podatkih naj bi Tesla že prodala okoli 75 odstotkov vsega svojega premoženja v Bitcoinih. Zakaj? Med drugim je Musk dejal, da pridobivanje (rudarjenje) Bitcoinov ni okoljsko sprejemljivo, saj gre pri tem za izjemno veliko porabo elektrike …

Janez Kovačič