Avtomobilski teden 22, 2021 Avtomobilski teden 22, 2021
Ofenziva električnih načrtov Avtomobilske tovarne so se po začetnem oklevanju tako rekoč na vrat na nos vrgle v avtomobilsko elektrifikacijo. Ne vse, velika večina... Avtomobilski teden 22, 2021

Hyundai očitno vse bolj stavi predvsem na električne avtomobile.

Ofenziva električnih načrtov

Avtomobilske tovarne so se po začetnem oklevanju tako rekoč na vrat na nos vrgle v avtomobilsko elektrifikacijo. Ne vse, velika večina pa. Videti je, da dvomov o tem, ali je to prava smer in ustrezna strategija, ni prav veliko.

Vse to velja tudi za južnokorejski koncern Hyundai, ki je tudi lastnik Kie. Tudi tam so se očitno odločili, da bodo v prihodnje bistveno skrčili ponudbo motorjev z notranjim izgorevanjem. S kakšnimi zelo natančnimi datumi oziroma letnicami ne operirajo, če pa drži tisto, kar poročajo nekatere agencije, potem naj bi koncern obseg teh vozil oziroma motorjev zmanjšal kar za polovico. To je vsekakor drastična poteza in drzna napoved. Po novem naj bi se še bolj kot doslej osredotočili na baterijske električne avtomobile, vse bolj postaja očitno, da se ozirajo tudi po vodiku oziroma gorivnih celicah. Ta tehnologija je bolj zapletena, predvsem pa tehnološko in varnostno bolj zahtevna kot različni električni pogoni.

Nasploh skupini ne manjka optimizma, kar je sicer bolj ali manj značilno za daljnovzhodno dojemanje avtomobilskega dogajanja. Že pred časom je namreč Hyundai objavil, da hoče pri električnih baterijskih avtomobilih doseči 10-odstotni tržni delež. Ni sicer jasno, ali je v mislih delež v okviru lastne proizvodnje ali pa gre morebiti za tržni delež v Evropi, kjer je korejski konglomerat zelo uspešen. V vsakem primeru se južnokorejski koncern s temi napovedmi oziroma načrti pridružuje nekaterim drugim tovarnam, recimo Volvu in tudi Fordu. Slednji načrtuje, da bo čez slabih deset let kar 40 odstotkov svoje prodaje ustvaril z različnimi oblikami električnega avtomobilskega pogona. Ambiciozno, ni pa čisto jasno, kako bo s tem na domačem, torej ameriškem trgu. Tam še naprej, pa okolje gor ali dol, pretežno gospodarijo veliki športni terenci in še nekaj večji ter požrešnejši pickupi.

***

Prihodnje leto naj bi bil v Ženevi znova avtomobilski salon.

Ženeva: prihodnje leto znova salon na Palexpu

Videti je bilo, da so klasični avtomobilski saloni, vsaj takšni, kot smo jih poznali do pandemije, preteklost. Morda. Iz švicarske Ženeve, kjer so vse do leta 2019 vsako pomlad pripravili veliko avtomobilsko srečanje na razstavišču Palexpo, sedaj sporočajo, da prireditev prihodnje leto bo, če …

Zadnjič je bil avtomobilski salon v Ženevi leta 2019, hkrati pa eden dokaj redkih med velikimi, ki je bil na sporedu vsako leto. Nasploh je bil vse doslej ženevski avtomobilski salon eden tistih, ki se ga je udeležila velika večina avtomobilskih tovarn. V zadnjih letih pa je bil tudi na tem prizorišču opazen osip, saj so se okoliščine bistveno spremenile. Avtomobilske tovarne so začele bolj premišljeno izbirati tovrstna prizorišča, pri čemer gotovo ni bilo nepomembno niti to, da udeležba oziroma organizacija takšnega salona stane veliko. Po drugi strani na usodo in organizacijo velikih (in seveda tudi bistveno manjših) avtomobilskih salonov vpliva tudi splet, ki vse bolj postaja – prav ali ne – pomemben dejavnik v poslu z avtomobili.

Tako ali drugače, švicarska Ženeva naj bi bila prihodnje leto spet prizorišče srečanja avtomobilskih tovarn. In seveda – če se znova ne bo zgodilo kaj nepredvidljivega.

***

Winterkorn bo moral še pred sodnike, prej pa naj bi plačal odškodnino.

Dr. Martin Winterkorn naj bi plačal odškodnino

Znamenita afera Diesel-Gate je nedvomno afera vseh afer, pa ne le v avtomobilskem svetu. Začelo se je julija ali avgusta 2015, ves ta čas pa na dan prihajajo nove in nove podrobnosti, ki koncernu Volkswagen (VW) zvečine niso v prid. Tokrat pa se zdi, da je avtomobilski konglomerat vendarle dosegel nekaj, kar se je še pred časom zdelo precej utopično.

V času izbruha škandala je bil na čelu VW dr. Martin Winterkorn, ki je na to mesto prišel z veliko pomočjo dr. Ferdinanda Piëcha, tedaj predsednika nadzornega sveta VW. Kakorkoli že, Winterkorn je podjetje vodil na precej podoben ali enak način kot pred njim Piech: avtoritativno. Zato se je zdelo in se še vedno zdi povsem nemogoče, da bi bil Diesel-Gate zgolj posledica samodejne in skrivnostne odločitve skupine inženirjev in drugega, v tem primeru manj pomembnega menedžmenta, ne pa najožjega vrha. Martin Winterkorn, leta 2014 najbolje plačani menedžer v Nemčiji, je odstopil dober mesec po razkritju afere, ves ta čas pa je ostajal nekako na obrobju dogajanja. Osnovno vprašanje, ali je (kaj) vedel ali ne, še ni dobilo odgovora. To bo moralo odgovoriti sojenje, na katerega čaka nekdanji prvi človek koncerna VW.

Medtem pa naj bi se Winetrkorn vodstvom koncerna dogovoril o plačilu deset milijonov evrov odškodnine zaradi vpletenosti v škandal. To naj bi bilo po pisanju nekaterih nemških medijev že dogovorjeno, svoje naj bi na julijskem srečanju potrdili še delničarji. Vsekakor pa bo zanimivo spremljati sojenje, na katerem bo na svetlo verjetno prišla marsikatera podrobnost, pomembna za vse tisto, kar si je pravzaprav sam povzročil drugi največji avtomobilski koncern na obli.

Janez Kovačič

No comments so far.

Be first to leave comment below.