Avtomobilski teden 2, 2025

Lani je na slovenskih cestah umrlo najmanj ljudi doslej.

Ugodno prometno-varnostno leto 2024

Sedaj so znani dokončni podatki o prometni varnosti v minulem letu. Na kratko – bilo je eno najvarnejših v zgodovini Slovenije, vsaj če je – in je – merilo število umrlih. Lani je na slovenskih cestah umrlo 71 ljudi, predlani pa 83. In naj dodamo še podatek o tem, koliko je bilo smrtnih žrtev leta 1994, torej pred dvajsetimi leti – kar 506. Nepredstavljivo.

Kot pravijo na Javni agenciji republike Slovenije za varnost prometa (AVP), se s tem približujemo ciljem, zapisanim v resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030. Cilj je t.i. vizija 0 – se pravi nič mrtvih in hudo ranjenih na slovenskih cestah. Nedvomno zelo ambiciozen in zelo zelo težko uresničljiv cilj. Kakorkoli že, lansko leto je bilo v tem pogledu ugodno, pri čemer je treba zapisati, da se je povprečni letni dnevni promet na slovenskih cestah v zadnjih 20 letih povečal za več kot 80 odstotkov. Zanimiv je ob vsem drugem tudi podatek o najpogostejših vzrokih hudih prometnih nesreč z mrtvimi v letu 2024. Več kot 39 odstotkov tovrstnih nesreč se je zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti, nepravilna smer vožnje je bila vzrok za 19 odstotkov hudih prometnih nesreč, zaradi odvzema prednosti se je zgodilo okoli 16 odstotkov nesreč ipd. Alkohol? Vsaj po teh podatkih ni bil med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč, je pa kljub temu tesno ‘povezan’ z njimi. In da ne bo vse tako idilično, je treba povedati, da se je lani povečalo število hudo poškodovanih in da je očiten trend povečanja. Tako ali drugače, veliko je še za postoriti.

***

Kitajski MG4 Electric je bil lani četrti najuspešnejši baterijski električni avtomobil pri nas.

Leto 2024 le ni bilo neuspešno

Če so podatki podjetja Ardi INT., ki za sekcijo za osebna motorna vozila pri TZS že dolga leta pripravlja statistiko o poslu z avtomobili na slovenskem trgu, točni, potem leto, ki je za nami, ni bilo neuspešno. Toda nekaj dvoma je nujnega, kajti po prepričanju nekaterih, ki so v tem poslu, je lanska statistična slika vendarle nekoliko nerealna. Vzrok? Tako imenovane enodnevne registracije. Te so v zadnjih letih skoraj izginile s scene, sedaj se, tako se zdi, znova pojavljajo in zato je podoba slovenskega avtomobilskega trga nekoliko meglena. Ampak druge statistike pač nimamo – vsaj za sedaj ne.

Lani je bilo pri nas prodanih 53.018 osebnih avtomobilov. To je bilo za spodobnih 8,3 odstotka več kot leta 2023. Mimogrede ob tem omenimo še zadnji lanski mesec, o katerem doslej še ni bilo nič zapisanega. Decembra je bilo prodanih 3.220 avtomobilov, to pa je bilo za visokih 14,8 odstotka več. Največ avtomobilov je bilo prodanih v razredu majhnih cestnih terencev (SUV), in sicer je bil njihov delež malenkost večji od 25 odstotkov (skupaj 15.421). Dobro je šlo tudi razredu srednjevelikih kvazi terencev, saj je bil njihov lanski tržni delež 14,2 odstoten, šele nato pridejo na vrsto avtomobili spodnjega srednjega razreda z 12,3-odstotnim tržnim deležem. Če k prej omenjenima razredoma SUV dodamo še tiste, ki spadajo med velike (7,3 odstotka), potem se skupni tržni delež teh vozil že približuje polovici vseh prodanih avtomobilov na slovenskem trgu v letu 2024. Nič novega, trend je očiten in mu ne pohaja sapa že dolga leta ali desetletje.

Vse tiste avtomobilske hiše, ki zadnja leta obvladujejo slovenski avtomobilski prostor, so tudi lani ostale na svojih ‘položajih’. Kriza koncerna Volkswagen (VW) oziroma matične tovarne se pri nas (še) ne pozna. Njen tržni delež je stabilen (14,9 odstotka), s skupno prodajo 7.924 vozil je občutno pred drugouvrščenim Renaultom (5.910 vozil, 11,1-odstotni tržni delež). Prav francoski tovarni so namenjeni očitki o pospešenem ‘oživljanju’ enodnevnih registracij predvsem pri poslu s Cliom … Na tretjem mestu je lani končala češka Škoda (5.538, 10,4-odstotni tržni delež), med peterico najuspešnejših na slovenskem trgu pa sta bili še Toyota (3.403 vozil, 6,4-odstotni delež) in francoski Peugeot (2.947, 5,5 odstotka). Če pogledamo na drugo oziroma negativno stran teh podatkov, potem je lani med dvajseterico avtomobilskih imen na slovenskem trgu neslavno mesto tistega, ki je izgubil največ, povsem zgoraj ameriška Tesla. Njen obseg prodaje se je lani zmanjšal za visokih 38,8 odstotka. To seveda ne preseneča, saj je znano, kako je šlo lani baterijskim električnim avtomobilom (BEA), kajti njihova prodaja je močno upadla tako rekoč na vseh evropskih trgih, tudi pri nas.

Ko so ob koncu lanskega leta komentirali dogajanje na slovenskem avtomobilskem trgu, je bila med drugim nepreslišana trditev, da Škoda Octavia morda ni najbolje prodajani avtomobil pri nas, pač pa je najpogosteje registrirani. Lestvica najbolje prodajnih avtomobilov v letu 2024 kaže, da je bil prvi oziroma na vrhu že omenjeni Renault Clio (2.299 vozil), za njim pa Škoda Octavia (1.723). Renault Captur je bil tretji (1.604), četrti Peugeot 2008 (1.235), peti pa Škodin Kodiaq (1.231). Nekoliko preseneča razmeroma skromen rezultat Toyote Yaris Cross (958), saj se je njena prodaja lani zmanjšala za dobrih 14 odstotkov, še bolj pa je upadel posel s Volkswagnovim T-Rocom (minus 23,1 odstotka, 871 vozil). Sicer pa ne preseneča, da bilo med dvajsetimi lani najbolje prodajanimi avtomobili kar 13 takšnih ali drugačnih cestnih terencev. Očitno je tudi, da imajo svoj oziroma kar stabilen krog kupcev nekateri najuspešnejši avtomobili zadnjih desetletij, pa čeprav niso cestni terenci. To dokazujejo VW Golf, pa Škoda Octavia, tudi Toyotina Corolla in Peugeot 208 ipd.

Seveda ne moremo mimo baterijskih električnih avtomobilov (BEA), tistih, ki tako ali drugače krojijo smer dogajanja v svetu, še bolj pa v Evropi oziroma v Evropski uniji (EU). Podatki za leto 2024 so zgolj potrdili, da je bila izrazita navdušenost nad njimi prezgodnja oziroma preuranjena, kar je tudi poglobilo krizo evropske in predvsem nemške avtomobilske industrije. Podatki Ardi INT. so v tem primeru zgolj ocena, ACEA, evropsko združenje izdelovalcev avtomobilov, pa še ni objavilo končnega poročila za lansko leto oziroma za EU. Lani je bila prodaja teh avtomobilov pri nas bistveno skromnejša kot leto prej – prodanih je bilo 3.142 vozil, predlani pa 4.330. Padec je očiten in to že precej časa ni velika novica. Čeprav ta statistika ne odkriva, kako je bil posel razdeljen med zasebnimi (fizičnimi) in poslovnimi kupci, je mogoče sklepati, da so se kar številna slovenska podjetja odločila za nakup BEA. Razlogi so različni, ampak gotovo gre za preračunano odločitev. Kljub temu, da Tesli lani na slovenskem trgu ni šlo dobro, sta med petimi najbolje prodajanimi avtomobili te vrste oziroma pogona dve Tesli – Model 3 je bil povsem v vrhu (446 vozil), Tesla Y na drugem mestu (390), sledi Cuprin Born (304), precej pa že zaostajata kitajski MG4 Electric (138) in VW ID.3 (prav tako 138).

Še beseda ali dve o kitajskih avtomobilih, tistih, ki prav tako kot BEA burijo evropski avtomobilski prostor. Med trideseterico je bil lani pri nas najbolj uspešen MG s prodajo 719 vozil in 1,3-odstotnim tržnim deležem. Precej skromnejši je bil Geely (402, 0,7-odstotni tržni delež), še bolj pa Forthing (185, 0,35-odstoni tržni delež). Malo. Ampak njihov čas šele prihaja, pravijo. Bomo videli.

Janez Kovačič