Avtomobilski teden 39, 2022

Toyotina tovarna v St. Petersburgu je verjetno tik pred zaprtjem.

Odhajata tudi Toyota in Mazda?

Proizvodnja avtomobilov v Rusiji se je po napadu te države na Ukrajino drastično skrčila. Velika večina avtomobilskih tovarn oziroma tiste, ki so v Rusiji izdelovale avtomobile, je zaprla obrate – začasno ali stalno. Vse kaže, da o koncu dela in prisotnosti v Rusiji razmišljajo tako pri Toyoti kot Mazdi.

Bolj ali manj je znano, da je med vsemi avtomobilskimi tovarnami, ki so izdelovale avtomobile v Rusiji, najkrajšo potegnil Renault. Ta je za simbolično odškodnino poklonil svoji dve tovarni ruskim oblastem – veliki AvtoVAZ, tovarno, ki je lani izdelala okoli 340 tisoč vozil, in precej manjšo tovarno v bližini Moskve, kjer so nastajali Renaulti, Nissani in Dacie. Sedaj iz Toyote prihajajo namigi, da bodo po vsej verjetnosti zaprli svojo tovarno v St. Petersburgu oziroma razmišljajo o prodaji – če se bo pojavil kakšen kupec. V tej tovarni stroji stojijo že od marca, hkrati pa je Toyota prenehala prodajati svoje avtomobile na ruskem trgu. V tej tovarni lahko v letu dni naredijo okoli 100 tisoč vozil, doslej pa so tam izdelovali Camry in RAV4, pri čemer so avtomobile izvažali oziroma prodajali tudi v Belorusiji, Kazahstanu in Armeniji. Če bodo tovarno prodali, tam ne bodo več nastajale Toyote, pravijo pri japonski avtomobilski tovarni. Bodo pa obdržali servise oziroma druge podporne službe, ki bodo lahko tako pomagale lastnikom Toyot. Vsega skupaj japonska avtomobilska tovarna v Rusiji zaposluje okoli 2.350 delavcev, od tega jih je 1.900 v tovarni v St. Petersburgu, drugi pa so v Moskvi, kjer skrbijo za organizacijo prodaje, marketing, servis ipd. Lani so v Rusiji izdelali nekaj več kot 42 tisoč RAV4 in dobrih 38 tisoč Camryjev, pri čemer je bil RAV4 enajsti najbolje prodajani avtomobil na ruskem trgu. Toyota je začela avtomobile v Rusiji izdelovati leta 2007.

Podobno razmišljajo tudi pri Mazdi. Ta v Vladivostoku izdeluje Mazdo CX-5, pa Mazdo 6, skupaj z ruskim podjetjem Sollers pa še nekatere druge avtomobile. Lani je Mazda v Rusiji prodala okoli 30 tisoč vozil, ni pa znano, koliko so jih naredili v Rusiji. Ob tem Mazda v Rusiji še vedno prodaja nekatere svoje modele, vsaj doslej pa tudi ni ustavila proizvodnje. Toda vse kaže, da je to le vprašanje časa, saj se tovarna srečuje z velikimi težavami pri dobavi sestavnih delov.

***

V Franciji je letošnji delež električnih avtomobilov narasel na kar visokih 12 odstotkov.

Bo EU sledila ZDA?

Bilo je zgolj vprašanje časa, kdaj se bodo podobne ideje pojavile tudi drugje in ne le v ZDA. Tam so pred časom sprejeli nov zakon, ki zagotavlja oziroma priznava davčne olajšave (subvencije) v višini 7.500 dolarjev zgolj za tiste električne avtomobile, pri katerih najbolj pomembni sestavni deli niso narejeni na Kitajskem, v Rusiji ali na katerem izmed ‘skrb zbujajočih območij’. Evropa oziroma Evropska unija je bila ob sprejemu tega zakona kritična, sedaj pa se zdi, da na njenih tleh poganja podobna ideja.

Francoski finančni in gospodarski minister Bruno Le Maire, znan tudi zaradi ‘vmešavanja’ v reševanje zveze Renault-Nissan-Mistubishi, pa tudi zaradi velikega vpliva na Renault, je v razpravi o francoskem proračunu za leto 2023 menil, da bi morala EU pri subvencijah za električna vozila razmišljati na podoben način. »Morda prihaja čas, ko bi morala EU takšno pomoč nameniti zgolj avtomobilom, ki so izdelani na evropskem ozemlju oziroma tistim, ki dosledno izpolnjujejo nove okoljske standarde … Igrati moramo po enakih pravilih, če hočemo ohraniti našo industrijo, delovna mesta in tehnologijo.«

V Franciji ponujajo pri nakupu električnega avtomobila 6.000 evrov subvencije, vendar le v primeru, ko vozilo stane manj kot 47 tisoč evrov. Možna je tudi dodatna pomoč v primeru, ko gre vozilo, ki ga poganja motor z notranjem zgorevanjem, v organizirano in okoljsko ustrezno uničenje. V letošnjih sedmih mesecih je bil delež električnih avtomobilov na francoskem trgu okoli 12-odstoten. V Franciji računajo, da bodo subvencijo s sedanjih 6.000 prihodnje leto znižali na 5.000 evrov, to pa pomeni, da bo ena višjih znotraj EU. Tako torej – ob vojni v Ukrajini, energetskih in okoljskih problemih oziroma zadregah se bliža tudi čas protekcijskih gospodarskih ukrepov, pa ne le pri avtomobilih …

***

Avtobus na vodik je drag, a seveda okoljsko zelo primeren.

Mestni avtobus na vodik tudi v Ljubljani?

Iskanje alternativ obstoječemu javnemu prevozu v mestih, velikih, malo večjih ali manjših, je zaradi znanih razlogov skoraj izjemno aktualno. Temu se pridružuje tudi slovenska prestolnica, pri čemer zanimivo možnost ponuja avtobus, ki gre na vodik. Ampak nujno je dodati – možnost obstaja, toda ni poceni.

Ljubljanski mestni potniški promet ima v svojem voznem parku okoli 220 avtobusov, od tega jih nekako 120 za pogon uporablja stisnjen zemeljski plin (CNG). Preostali gredo na dizel, ki postaja tudi pri avtobusih čedalje manj dobrodošel. Portugalsko podjetje Caetano je uveljavljeno ime v industriji avtobusov (poznamo ga tudi pod blagovno znamko Cobus, ki prevaža potnike na letališčih), že od leta 2018 pa sodelujejo z japonsko Toyoto pri izdelavi in razvoju avtobusov s pogonom na vodik. Kot pravijo, jih sedaj vozi po cestah že 75, od tega velika večina (51) v Nemčiji. Tokrat sta se tako Caetano kot Toyota predstavila ljubljanskim mestnim oblastem, pri čemer je gotovo zelo pomembno vedeti, koliko takšen avtobus stane. Gre za veliko denarja, okoli 600 tisoč evrov, več ali manj, odvisno od želja in gotovo tudi opreme, pri čemer ni zanemarljivo, da bi postavitev polnilnice za polnjenje avtobusov z vodikom stala okoli 1,5 milijona evrov.

Tehnično gledano se takšen avtobus navzven od drugih tako rekoč nič ne razlikuje, skoraj celoten sistem za pogon pa je v njegovem stropu: v sprednjem delu so gorivne celice, v zadnjem baterije, medtem ko so tlačne posode za vodik nameščene vmes. Pogonski elektromotor je spredaj na dnu in je znamke Siemens, zmore 180 kilovatov, gorivne celice ponujajo največ 60 kilovatov moči, polnjenje tlačnih posod teče pod pritiskom 350 barov (pri osebnih avtomobilov pa pri okoli 700 barih) in traja manj kot devet minut. Kot pravijo, naj bi avtobus porabil za 100 kilometrov poti okoli 5,5 kilograma vodika, doseg pa naj bi bil nekako 400 kilometrov, pri čemer je to odvisno tudi od načina vožnje oziroma voznih okoliščin – kot pri električnih avtomobilih. Na predstavitvi avtobusa je bil tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki je bilo opazno navdušen nad vozilom, manj ali sploh ne pa nad omenjeno ceno …

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Janez Kovačič