Avtomobilski teden 19, 2025

Leapmotor T03 (zgoraj) in C10 se kmalu pojavita na slovenskem trgu.

Prihaja kitajski Leapmotor

Slovenski avtomobilski prostor se ne more nadejati velikih sprememb – če te niso produkt vsega tistega, kar se dogaja v Evropski uniji (EU). Ta se je lani odločila za t.i. kazenske carine za kitajske električne avtomobile v prepričanju, da Kitajska z državno pomočjo omogoča censko in siceršnjo (dumpinško) konkurenčnost domačih podjetij na tujih trgih. Vse skupaj je zadnje mesece precej zbledelo zaradi Trumpovih carin, a to še ne pomeni, da se nič ne dogaja.

V tem zatišju se je vendarle zgodilo, da je skupina Emil Frey, ki na slovenskem trgu zastopa 12 avtomobilskih znamk in tri znamke gospodarskih vozil (zvečine znotraj koncerna Stellantis), po novem zastopa tudi kitajski Leapmotor. To je podjetje, ki ima – tako kot velika večina kitajskih avtomobilskih tovarn oziroma imen – kratko zgodovino. Nastalo je namreč pred desetimi leti, ukvarja pa se izključno z izdelavo električno gnanih vozil. To, da se je Leapmotor pojavil tudi na tej strani Karavank, je posledica globalne strategije oziroma povezovanja med Stellantisom in Leapmotorjem. Nesporno je, da kitajska produkcija električnih (baterijskih) avtomobilov v marsikaterem pogledu prekaša evropsko in še kakšno. In ker je tako, postaja Leapmotor tudi slovenska avtomobilska stvarnost. Kaj ponuja, kaj bo na voljo?

Za začetek ne prav veliko, ampak to je zanesljivo del vzhodnjaške tržne strategije, ki bi se je smeli spomniti tudi iz časov, ko je v Evropo prihajala japonska avtomobilska ponudba oziroma konkurenca. Najprej je oziroma bo na voljo Leapmotor T03. To je majhen avtomobil (razred ali segment A), katerega električni motor ima 73 kW (95 KM), tovarna pa napoveduje do 265 kilometrov dosega (po WLTP). Precej večji in v razredu športnih terencev (SUV) bo Leapmotor C10. To je tudi vse, kar nam za sedaj ponuja slovenski zastopnik, pri čemer obljublja začetek prodaje v drugi polovici letošnjega leta. Torej prav kmalu. In tedaj bo cena najbolj zanimiv podatek …

***

Hyundai Inster je bil aprila najbolje prodajani baterijski električni avto na slovenskem trgu.

Stabilna avtomobilska Slovenija

Navkljub vsem pretresom, ki jih doživlja avtomobilska industrija, ostaja posel z avtomobili na slovenskem trgu v letošnjem letu dokaj stabilen. To sicer ne pomeni, da se prodajna krivulja vzpenja tja proti nebu, pač pa ostaja prodaja na solidni ravni. Velja za april, pa tudi za vse letošnje leto.

V četrtem letošnjem mesecu je bilo pri nas prodanih 5.193 avtomobilov oziroma 10,6 odstotka več kot aprila lani. Na letni ravni je plus nekaj skromnejši – novo avtomobilsko pločevino si je omislilo 19.865 kupcev, kar je prineslo 6,3-odstotno povečanje. Pregled prodaje po razredih kaže, da se letos ni veliko ali nič spremenilo – še vedno gredo najbolje v promet majhni cestni terenci (SUV), ki so si doslej odrezali dobrih 23 odstotkov trga. Sledijo srednjeveliki cestni terenci, nato pa pridejo na vrsto avtomobili nižjega spodnjega razreda, torej tisti, ki so pred dolgimi leti obvladovali slovenski tržni prostor.

Po štirih mesecih je po obsegu prodaje na slovenskem trgu povsem zgoraj nemški Volkswagen (VW), kar seveda ni presenečenje. Sledi češka Škoda, ki je dokaj trdno zasidrana na drugem mestu, na tretjem pa francoski Renault. Po svoje je zanimiva lestvica najbolje prodajanih avtomobilov po letošnjih štirih mesecih. Škodina Octavia se je znova prebila na prvo mesto (697 vozil), sledi Renault Captur (655), za njo pa Škoda Kamiq (607), ‘šele’ na četrtem mestu je Renault Clio (566), ki mu tudi aprila ni šlo posebej dobro (134 vozil). In posel z baterijskimi električnimi avtomobili (BEA), tistimi, ki letos doživljajo manjši tržni prerod na večini evropskih trgov?

Po statistiki Ardi Int., ki jo pripravljajo za sekcijo osebnih motornih vozil pri Trgovinski zbornici Slovenije, je bilo letos pri nas prodanih 1.669 BEA, lani v tem času pa 1.141, kar je seveda več kot očitno povečanje. Cuprin Born ostaja na prvem mestu (146 vozil), ne prav veliko zaostaja VW ID.4 (127), malenkost za njim je električna izvedenka Peugeota 208 (122), šele nato prideta na vrsta Tesla Y (117) in Tesla 3 (107). Toda aprila je šel najbolje v promet Hyundaijev Inster, saj se je zanj odločilo 32 slovenskih kupcev, medtem ko je Tesla Y, avto, ki verjetno zaradi svojevrstne dejavnosti Elona Muska vse bolj izgublja tržne deleže, zasedla drugo mestu (31 vozil).

***

Toyota je vzhodnjaško previdna.

Toyota previdna pri načrtovanju prihodnjega poslovanja

Odzivi na ameriško carinsko politiko se seveda še dolgo ne bodo polegli. Nič posebej presenetljivega. Tako tudi ne more biti nenavadno, da je japonska Toyota, največja avtomobilska korporacija na obli, zelo previdna pri načrtovanju oziroma napovedovanju poslovanja v letošnjem in naslednjem letu, torej v sezoni 2025/26. Na Japonskem se namreč poslovno leto konča 31. marca.

Čeprav podatkov o tem, kako je šlo Toyoti v letu 2024/25 še ni, je jasno, da je oziroma bo zaradi napovedanih in delno tudi uveljavljenih carin na tuje avtomobile zgolj v aprilu in maju vsaj ob 1,2 milijarde dolarjev. Velika številka. Toda če jo postavimo ob bok tistemu, kar sta te dni sporočila General Motors (GM) in Ford, torej dve ameriški avtomobilski hiši, ki sta napovedali dodatne stroške zaradi carin v višini okoli pet oziroma 1,5 milijarde dolarjev, potem je Toyotina ‘astronomskost’ povsem verjetna. Tako GM kot Ford bosta sicer trpela zaradi Trumpove carinske politike, toda očitno bistveno manj kot tuje avtomobilske tovarne, pa čeprav imajo vsaj del svoje proizvodnje v ZDA. Toyoti tudi ni v prid dejstvo, da je dolar sedaj precej šibek in bo zato dobiček, ko ga bo tovarna ‘prenesla’ domov, skromnejši. V takšnih okoliščinah so napovedi za letošnje leto res negotove. Toyota računa, da bo njen skupni prihodek v poslovnem letu 2025/26 okoli 26 milijard dolarjev, kar pa bo vsekakor nekaj manj kot v letu 2024/25. Se je mogoče tolažiti, da se utegnejo okoliščine vendarle nekoliko umiriti? Ne nujno.

Janez Kovačič