Avtomobilski teden 17, 2025

Citroën C3 v električni različici bo nastajal tudi v Srbiji oziroma Kragujevcu.

Citroën tudi iz srbskega Kragujevca

Koncernu Stellantis, ki je nastal leta 2021 in je zelo oziroma presenetljivo hitro dosegel dobre poslovne rezultate, že nekaj časa ni v dobri kondiciji. Znano je, da je že vse od lanskega decembra tudi brez operativnega vodstva, saj je zadnji lanski mesec odstopil izvršni direktor Carlos Tavares. Pisali smo že, da vodstvo koncerna oziroma predsednik John Elkann pospešeno išče njegovega naslednika in da naj bi bilo v ožjem izboru pet kandidatov. Toda to se je dogajalo prejšnji teden in vse doslej se ni zgodilo nič novega.

Medtem se vrstijo ugibanja, kdo bi lahko nasledil Tavaresa. Ta naj bi se po nekaterih namigih odločil, da bo svoje znanje in poslovno pot nadaljeval doma, torej na Portugalskem, kjer sicer nimajo kakšne avtohtone avtomobilske industrije. Med njegovimi možnimi nasledniki vse pogosteje omenjajo Wayna Griffithsa, ki je pred nedavnim odstopil kot izvršni direktor Seata oziroma Cupre. Slednja je v zadnjih letih zelo uspešna, na splošno velja, da je to tudi posledica dobrega Griffithsovega dela. Če se bo to res zgodilo, bo to naslednja visoka stopnica v njegovi karieri, kajti biti na vrhu Stellantisa, po obsegu izdelave vozil na četrtem mestu med vsemi, je seveda velik izziv. Po drugi strani se bo soočil s precejšnjimi zadregami, kajti Stellantis je skupek številnih avtomobilskih imen na različnih celinah in posledično tudi skupek zelo raznolikih problemov.

Velika težava je recimo produktivnost oziroma produkcijska izkoriščenost tovarn, kar se je pred časom najbolj izrazito pokazalo v Italiji. V tej luči je zanimiva novica, da se je koncern odločil, da bo v srbskem Kragujevcu, tam, kjer je nekoč delovala jugoslovanska Crvena zastava, sedaj oziroma že dolga leta pa je to Fiat Automobiles Serbia (FAS), nastajala električna izvedenka Citroëna C3. Ta avto gre v klasični kot tudi električni varianti na evropskih trgih dobro v promet, odločitev, da bo na tamkajšnjih tekočih trakovih ob Fiatu Grande Pandi nastajal tudi mali Citroën, pa kaže na iskanje stroškovno najbolj ugodnih možnosti produkcije – ne glede na nacionalno poreklo tovarne ali morda avtomobila. Srbski FAS ima precej turbulentno zgodovino, prav dogovor med srbsko vlado in vodstvom Stellantisa (ob precejšni državni oziroma srbski finančni podpori) oziroma tedaj še FCA (Fiat Chrysler Automobiles) pred leti pa je kragujevški tovarni omogočil preživetje.

***

V Ljubljani naj bi še pred koncem leta začeli voziti avtobusi, ki jih bo poganjal vodik.

Ljubljana na vodik in elektriko

Slovenska prestolnica počasi uresničuje načrt o okoljski modernizaciji mestnega javnega prevoza, ki ga izvaja LPP ali Ljubljanski potniški promet. Ljubljana bo ali naj bi bila kmalu bogatejša za avtobuse, ki jih poganja elektrika ali vodik. Do leta 2030 naj bi za ta namen porabili oziroma investirali 68 milijonov evrov.

Najprej nekaj o vodiku. Do zgoraj omenjenega leta naj bi prestolnica dobila 15 avtobusov na vodik, pri čemer naj bi jih osem že kupili oziroma plačali. Finančna konstrukcija tega nakupa predvideva, da bo petino denarja prispevala Ljubljana, kar 80 odstotkov pa naj bi bilo nepovratnih sredstev Eko sklada. Hkrati s tem bo treba zgraditi tudi prvo javno polnilnico na vodik. Ta naj bi stala v ljubljanskih Stanežičah. Omenjenih osem avtobusov na vodik je stalo nekaj manj kot osem milijonov evrov, po sedanji pogodbi pa jih mora izdelovalec, v tem primeru Mercedes-Benz, dobaviti do konca oktobra letos. Vsa investicija, vključno z izgradnjo polnilnice in potrebne infrastrukture, naj bi bila po sedanjih načrtih vredna približno 32 milijonov evrov.

Prihodnje leto pa naj bi začelo po ljubljanskih ulicah voziti tudi 25 električno gnanih avtobusov. En avtobus naj bi skupaj z DDV stal približno 951 tisoč evrov. Sedaj skoraj polovico vseh avtobusov, ki jih ima LPP, poganja metan; kot pravijo, naj bi bil vozni park čez nekako pet let ogljično nevtralen. Ta hip se po mestu vozi 214 avtobusov, v medkrajevnem prometu, ki ga prav tako opravlja LPP, pa 67. Glede na vse načrte in obljube naj bi se torej v prestolnici na vodik vozili še pred koncem leta. Uresničljivo?

***

Tudi Porscheju gre na Kitajskem občutno slabše.

Porsche se sooča z zahtevnim kitajskim trgom

Avtomobilski salon v kitajskem Šanghaju razgalja težave tujih, v tem primeru predvsem nemških avtomobilskih znamk na tem največjem avtomobilskem trgu na obli. Velja tudi za Porsche, tovarno, ki spada med ponudnike premijskih športnih avtomobilov. Če so se zadnja leta z izrazitim upadom povpraševanja in prodaje na Kitajskem soočale tovarne, ki v svojem portfelju nimajo premijskih športnih avtomobilov, je sedaj Porsche tisti, ki spoznava izjemno konkurenčnost domačih, torej kitajskih avtomobilskih tovarn in vsega kitajskega avtomobilskega prostora.

Februarja je kitajski Xiaomi predstavil svoj električni športni terenec SU7, ki razvije nič manj kot 1.548(!) ‘konj’ za nekaj več kot 71 tisoč evrov. Kot trdijo, so v dveh urah dobili več kot 10 tisoč naročil oziroma več kot je v letošnjem prvem četrtletju prodal Porsche. Zgolj za primerjavo – na salonu predstavljeni Porsche 911, ki ima 394 ‘konj’, stane na Kitajskem okoli 200 tisoč evrov. Na tokratnem šanghajskem avtomobilskem salonu, ki je sicer na sporedu vsako drugo leto, sta Volkswagen in Audi predstavila skupaj pet novih električnih avtomobilov, medtem ko se je Porsche zadovoljil z dvema izvedenkama slovitega 911 s klasičnim pogonom. Dejstvo je, da je letošnji upad prodaje Porschejev na tem velikem trgu zgolj nadaljevanje tistega, kar se dogaja že vse od leta 2021. Tedaj je stuttgartska tovarna na Kitajskem prodala malenkost manj kot 96 tisoč vozil, lani komaj 56.887! Tuje avtomobilske tovarne razumejo probleme na Kitajskem, toda njihovi odzivi niso dovolj hitri oziroma so prepočasni, ugotavljajo sodelavci ene izmed kitajskih svetovalnih oziroma analitičnih družb. Oliver Blume, izvršni direktor Porscheja in s tem tudi koncerna Volkswagen, je ob tem dejal, da jih ne skrbi obseg Porschejeve prodaje na Kitajskem, pač pa si želijo obdržati ustrezne cene … Nedvomno zahtevno početje.

Janez Kovačič