Sodeč po navigaciji je bil moj hotel od sejmišča Palexpo oddaljen 13 kilometrov in zaradi gneče sem na cilj pripeljal v 45 minutah. Vse bi bilo, če ob 8.15 ne bi bilo parkirišče zasedeno – redar me je poslal na naslednjega.
Od tu naprej – kaos!
***
Drugo parkirišče – zasedeno. Tretje parkirišče – zasedeno. Redar nas pošilja naprej, a ni več kažipotov. Kam zdaj? Skupaj z nenačrtovanim prehodom meje (k sreči tam nikakršnih časovnih zamud) sem prevozil še 5 kilometrov, da sem parkiral. Ker je parkirišče precej oddaljeno, vozi avtobus, ki je hiter, ker lahko pelje po njemu namenjenih cestah. Ko sem končno stopil z avtobusa pred Palexpom, je bila ura 11.20! In le 18 kilometrov vožnje!
Na sejmišču je potem dosti bolj mirno. Še posebej zadnje čase (a tudi nasploh) je zanimiv koncern VAG, ki mu je lani uspelo, kar mu predlani še ni – postati številka ena na svetu. Resda združuje veliko znamk, a vendarle. Navsezadnje pokrivajo skoraj polovico zgornjega nadstropja ženevske sejemske hale.
Pri štirih krogih mi je iz nepojasnjenega razloga v poplavi lepo urejenega in vedno tehnično čednega razstavnega prostora ušel Q8 Sport Concept (3.0 V6 TFSI z nežnim hibridnim sistemom, 350 kW, 700 Nm, sicer pa za 12 mm širši kot je bil na ogled v Detroitu). Morda tudi zato, ker je s fokusnega prostora sijal Audi RS 5 Coupé, slok in zmogljivostno prepričljiv že na pogled. Njegov 2.9 V6 TFSI biturbo zmore 331 kilovatov in 600 Njutonmetrov, česar že dolgo na cesti legalno ni moč do konca izkoristiti, najbrž pa gode. Pri Audiju tudi dobro vedo, da ima pravi športnik zadnji pogon, zato je njegov Quattro naravnan v osnovi na razmerje 40:60.
Isti koncern, a povsem druga zgodba je Bentley EXP 12 Speed 6e Concept. Prvič, ker je koncept. Drugič, ker je električno gnan. In tretjič, ker je pač Bentley. Z njim hočejo pri tej znamki povedati, da načrtujejo avtomobile z alternativnimi pogoni (prvi naj bi bil Bentayga s hibridnim pogonom) in da utegnejo biti Bentleyi bližnje prihodnosti približno takšnega videza. Hočejo tudi reči, da lastniki Bentleya z električnim pogonom ne bodo prav v ničemer prikrajšani. V ta namen ima koncept induktivno zanko za hitro polnjenje (plus klasičen priključni kabel), polne baterije pa bi ga pripeljale od Londona do Pariza, kar je slabih 500 kilometrov. Wolfgang Dürheimer, šef podjetja Bentley Motors, pravi, da bodo veseli odzivov potencialnih kupcev. Zanimiv trik tega koncepta je, da menda med delovanjem sveti napis 6e, tudi brez tega pa si upam reči, da gre za en lep avtomobil te stare in priznane otoške znamke.
Pri Bugattiju in Lamborghiniju nič novega, a vseeno očem vsak na svoj značičen način privlačna Chiron, najhitrejši serijski avtomobil (elektronsko omejenih 420 km/h na račun 1.103 kilovatov največje moči), in Huracán, ‘mali’ Lambo z ‘le’ 10-valjnim strojem (a vseeno s 470 kW in 325 km/h).
Porsche, prodajni fenomen med superšportniki, je v Ženevo med drugim pripeljal (drugo) karoserijsko različico Panamera Sport Turismo, ki je neke vrste kombijevska različica Panamere. Čeprav se 911 še naprej dobro prodaja, so v Zuffenhausnu že pred časom ugotovili, da bodo prodajne številke narasle šele, ko bodo imeli v ponudbi uporabne avtomobile. Panamera Sport Turismo ima povsem enak koncept kot večina današnjih kombijev – karoserija je v primerjavi z ‘običajno’ Panamero spremenjena od konca prednjih vrat proti zadku. Zadaj so zdaj v osnovi trije sedeži (2+1), za doplačilo pa zgolj dva. Ima tudi za slabih 100 litrov večji prtljažnik (520 litrov), ki ga je moč povečati na 1.390 litrov! Na voljo bo kot običajna Panamera s petimi motorji, od 7. oktobra pa bo naprodaj za (v Nemčiji) od 97.557 evrov.
Znamki Seat se ta hip ni treba bati, saj držijo niti v rokah: zelo uspešni Ateci se je nedavno pridružila Ibiza, srce te španske znamke. Na fotografijah različica FR.
Pri znamki Škoda je treba novosti našteti: Octavia, Octavia RS 245, Octavia Scout, Kodiaq Scout in Kodiaq Sportline, plus manjše spremembe in izboljšave na modelih Citigo in Rapid. Octavia RS 245 je diskretno športen, pod motornim pokrovom pa skoraj surovo športen avtomobil s 180 kilovati (245 ‘konj’) največje moči in z za 15 milimetrov nižjim podvozjem. Primeren za družinske športne voznike, ki iščejo zmogljivo pogonsko tehniko za sprejemljiv denar, a tudi za (denimo slovensko) provido.
In na (abecednem) koncu še srce koncerna, Volkswagen. Njihov Tiguan Allspace je le karoserijska različica običajnega Tiguana, pravijo pa, da »zapira vrzel med Tiguanom in Touaregom«. Jasno: medosje so podaljšali za 109 milimetrov in celotno zunanjost (tudi na račun previsa zadaj) za 215 milimetrov, tako da je zdaj dolg 4,7 metra in da je v njem zdaj lahko 7 sedežev (v treh vrstah). Pri tem je ob 5-sedežni konfiguraciji osnoven prtljažnik večji za celih 145 litrov in meri kar 760 litrov! Še bolj je povečana prostornina prtljažnika pri zloženih sedežih 2. vrste: z novimi 265 litri zdaj meri 1.920 litrov. Malo so mu spremenili motorno masko, da bo prepoznaven tudi od spredaj, namenili pa so mu šest motorjev od 110 do 176 kilovatov.
Čisto nov pri Volkswagnu pa je Arteon, neke vrste (dosedanji Passat) CC, ki bi rad bil Phaeton (ali Phideon, če hočete), se pravi za razred večji ali bolje rečeno – bolj prestižen. Sami mu rečejo Gran Turismo (GT), angleško govoreči bi mu rekli ‘fastback’ (dobesedno hiter zadek, sicer pa oblika karoserije, kjer je zadek športno kupejevski), pri nas pa limuzinski kupe. Ima pet vrat, bočna vrata so brez okenskih okvirjev, pet pa je tudi sedežev. V oči pade zlitje žarometov (LED serijsko) z motorno masko, ki bo morda našlo mesto tudi na nosovih prihodnjih Volkswagnov. Športnemu videzu navkljub hoče biti uporaben s 563- do 1.557-litrskim prtljažnikom, pa tudi varčen in/ali hiter z enim od šestih motorjev, ki segajo od 110 do 206 kilovatov; pri vseh je na voljo dvosklopčni DSG, pri nekaterih pa tudi 4-kolesen 4Motion. Še zanimivost: od koncepta do proizvodnje je preteklo zgolj 24 mesecev.
Na parkirišču znamk koncerna VAG je torej vladal red. Saj načelno je veljal povsod, kolikor je bilo v moči razstavljalcev. Je pa tu še druga stran – vohuni in špijoni, ki že drugi dan preplavijo razstavne prostore in onemogočajo delo novinarjev. Nekoč so bili to bolj ali manj le Azijci, danes pa srečaš tudi arijsko raso od študentov do starejših aktivnih mož. Tako se pač svet vrti.
Vinko Kernc
Foto: VK































































