Volvo: XC90 v jarek za večjo varnost potnikov Volvo: XC90 v jarek za večjo varnost potnikov
V splošnem avtomobilske tovarne posvečajo vedno več pozornosti varnosti potnikov, pri tem pa zvečine upoštevajo standarde, ki jih je uveljavil konzorcij Euro NCAP. Avantgardne... Volvo: XC90 v jarek za večjo varnost potnikov
S ceste v jarek in potem skok: usoden je lahko pristanek, poškoduje se vretence T12, (lahko) sledi hromost.

S ceste v jarek in potem skok: usoden je lahko pristanek, poškoduje se vretence T12, (lahko) sledi hromost.

V splošnem avtomobilske tovarne posvečajo vedno več pozornosti varnosti potnikov, pri tem pa zvečine upoštevajo standarde, ki jih je uveljavil konzorcij Euro NCAP.

Avantgardne znamke, kot je Volvo, gredo korak dlje: upoštevajo vse več prometnih nesreč iz resničnega življenja.

Zgodbe o pasivni in aktivni varnosti so zdaj stare že dve desetletji in več in zato niso več vredne pogrevanja. Konzorcij Euro NCAP je kot neodvisna organizacija postavil dobre standarde, ki jih upoštevajo kupci in zatorej tudi avtomobilske tovarne, s tem pa so avtomobili vse varnejši. A tudi to ni dovolj, treba je naprej. Nekatere znamke, in Volvo tu k sreči ni edina, analizirajo resnične prometne nesreče in se jih lotevajo po njihovi pogostosti ter nevarnosti. Pri Volvu so ugotovili, da je ena od zelo pogostih in nevarnih nesreč tista, ko vozilo nenamerno iz različnih vzrokov (slaba pozornost voznika, neobvladovanje vozila, …) zapelje s ceste v jarek. Vozilo (lahko) poleti in trdo pristane, pri Volvu so ugotovili, da je pri tem najbolj na udaru vretence T12, vemo pa, kako je s poškodbami vretenc – lahko so usodne, posledica pa hromost.

Vrstni red je standarden; najprej določijo hitrost, pri kateri se nezgoda dogaja (v konkretnem primeru so za izhodišče vzeli 80 kilometrov na uro), nato simulirajo dogodek z računalnikom in preverijo obremenitve. Ugotovili so, da so pri tem kritični navpični pospeški pri pristanku in te simulirali na avtomobilskem sedežu, pritrjenem na robotsko roko, ki je sicer še nedavno sestavljala karoserije novih Volvov. Po tem so se lotili rešitve in se odločili za dva ukrepa. Prvič, varnostnemu pasu so dodali električni zategovalnik; ta deluje z manjšo hitrostjo (in silo) kot pirotehnični, saj v tem primeru ni potrebe po sunkovitih pomikih, poleg tega ga ni treba menjati po nezgodi. Ta električni zategovalnik zadrži telo na sedežu, saj bi se sicer pri skoku telo od sedeža odlepilo navzgor. In drugič, da bi v zadostni meri izničili silo, ki se pri padcu preko koles, podvozja in karoserije prenese na sedež in posledično na telo, so v sedež vgradili majhen kovinski deformabilen element. Pod vplivom nastale sile se deformira v zadostni meri, da absorbira velik del nastale sile. S tem telo (hrbtenica) ni več obremenjena v tolikšni meri, da bi prišlo do poškodb.

  • 1VK_2318a
  • 1VK_2322
  • 1VK_2323
  • 1VK_2325
  • 1VK_2326
  • 1VK_2327
  • 1VK_2328
  • 1VK_2329
  • 1VK_2330
  • 1VK_2331
  • 1VK_2334
  • 1VK_2336
  • 1VK_2337
  • 1VK_2339
  • 1VK_2340
  • 1VK_2341
  • 1VK_2342
  • 1VK_2343
  • 1VK_2344
  • 1VK_2345
  • 1VK_2348
  • 1VK_2349a
  • 1VK_2355
  • 1VK_2356
  • 1VK_2354
  • 1VK_2357

A to seveda ni dovolj; da bi avtomobil znal pravilno odreagirati (da se aktivira električni zategovalnik pasu), so morali pri Volvu opraviti številne simulacije in resnična preskusna trčenja, da bi iz dobljenih podatkov nadzorna elektronika znala prepoznati konkreten primer. Enega teh trkov smo si novinarji ogledali v živo in dogodek je bil zanimiv še iz drugega zornega kota: vse skupaj se zgodi v le nekaj sekundah in trušča pri tem je izjemno malo. Kljub temu so se aktivirale varnostne blazine, vsi trije potniki (dva odrasla moška in nasproti smeri vožnje obrnjen 18-mesečni otrok v drugi vrsti) so varno preživeli nesrečo.

Dobro je, da se vozniki večkrat spomnimo, da je dovolj le trenutek nepazljivosti. Avtomobil, tudi Volvo, ni vsemogočen in zelo veliko lahko naredimo sami, da nesrečo sploh preprečimo. Toda pri Volvu razmišljajo širše: načrtujejo, da leta 2020 v njihovih novih avtomobilih ne bo nihče več umrl v prometni nesreči. Cilj je jasen, na videz nedosegljiv, a ker so se ga lotili ‘per partes’ (po delih), torej korak za korakom, primer za primerom, jim bo, upajmo, uspelo.

Vinko Kernc

'Improvizacija': odslužen robot za sestavljanje karoserij je znova zaživel kot simulator za gibe sedeža v nesreči.

‘Improvizacija’: odslužen robot za sestavljanje karoserij je znova zaživel kot simulator za gibe sedeža v nesreči.

Foto: VK, Volvo