Teden 6, 2016 Teden 6, 2016
Iz Nemčije oziroma iz koncerna Volkswagen (VW) prihaja bolj ali manj pričakovana, pa tudi razumljiva novica – druga največja avtomobilska korporacija bo močno zamujala... Teden 6, 2016
Afera s prirejanjem izpustov je povzročila tudi zamudo pri objavi poročila o poslovanju VW v lanskem letu. Ni presenečenje.

Afera s prirejanjem izpustov je povzročila tudi zamudo pri objavi poročila o poslovanju VW v lanskem letu. Ni presenečenje.

Iz Nemčije oziroma iz koncerna Volkswagen (VW) prihaja bolj ali manj pričakovana, pa tudi razumljiva novica – druga največja avtomobilska korporacija bo močno zamujala z objavo svojega poslovnega poročila za leto 2015. Po prvotnem načrtu naj bi bilo poročilo objavljeno 10. marca, za 21. aprila pa je bilo sklicano srečanje delničarjev.

Sedaj se bo vse skupaj zamaknilo vsaj za štiri ali celo šest tednov. Ampak to niti ni tako bistveno. Bolj pomembno bo, kaj bodo povedale številke. Mimogrede: v letu 2014 je imel koncern reci in piši 12,7 milijarde evrov operativnega dobička! Veliko, zelo veliko. Lani v tem času oziroma nekaj tednov kasneje se je VW sončil v soju izjemnih številk, delavci so dobili visok bonus (ampak zgolj v nemških tovarnah!), o kakršnikoli težavah ni bilo ne duha ne sluha. Nato je prišel september in afera ‘Diesel-Gate’ je izbruhnila z vso silo. In zakaj VW zamuja?

Očitno predvsem zaradi tega, ker še ni jasno, kako bo v ZDA reševal vse tisto, kar je povzročil škandal z dizelskimi motorji. Ameriške oblasti so kljub vsej dobri volji VW zavrnili prvotni predlog in zato ni mogoče oceniti vseh stroškov. VW je že pred časom sporočil, da ima pripravljenih 6,7 milijarde evrov, s katerimi naj bi pokril stroške ‘popravil’ približno 11 milijonov vozil. Vendar je že zdavnaj jasno, da bo to mačji kašelj v primerjavi s končno številko. V vsakem primeru bo poslovno-finančno poročilo deležno izjemne pozornosti, pa naj se to zgodi jutri ali pa čez šest tednov.

Policija stavka že skoraj tretji mesec – se bo stavka končala na južni slovenski meji?

Policija stavka že skoraj tretji mesec – se bo stavka končala na južni slovenski meji?

Še malo, pa bo policija upihnila tretjo svečko na ‘torti’, ki se ji reče policijska stavka. Stvar postaja že groteskna – če bi ne šlo za stavko tako pomembnega organizma družbe, kot je policija. V zadnjih dneh je občutiti, da je na relaciji vlada – policijska sindikata zavel nekaj bolj spravljiv veter, a je na dlani, da je rešitev še daleč. Če držijo številke, ki so se pojavile v javnosti – ni jih potrdila niti vlada oziroma finančno ministrstvo niti policija – je državi proračun vsak mesec stavke izgubil od tri do štiri milijone evrov. Takole čez prst bi to pomenilo, da je Mramor ob devet do dvanajst milijonov. Če bi se zgodilo, da bi policija stavkala vse leto, bi to pomenilo ogromno izgubo oziroma povedano drugače: to bi bilo približno toliko, kot bi država porabila za ugoditev zahtevam policije! In prav nad tem morebitnim scenarijem bi se morala zamisliti eni in drugi.

Prvi zaradi tega, ker je policija ob vsem drugem ključna pri obvladovanju begunske ‘problematike’. Že sedaj je jasno, da bodo Avstrijci in tudi Nemci prav kmalu tako rekoč neprodušno zaprli svoje meje. Ve se, kaj bi oziroma kaj bo to pomenilo. S prostovoljci, še tako prizadevnimi in vestnimi, vsega tistega, kar bi sprožilo zapiranje severne meje, ne moreš urediti. Bolj ali manj je očitno, da je to močno orožje v policijskih rokah in videti je, da to dobro vedno tudi v obeh policijskih sindikatih. Vlada bi torej morala pretehtati, ali je ceneje tvegati s pogajanji ali pa popustiti. Toda če bo v celoti popustila, se utegne zgoditi, da bo to povzročilo verižno reakcijo v vsem javnem sektorju. V tem je tudi jedro problema: policija je tako drugačna oziroma specifična od drugih delov javnega sektorja, da bi jo morali razumeti in obravnavati drugače. Toda tudi policija bo morala prej ali slej razmisliti o smiselnosti stavke: pogosto se zdi, da v tem času ni nič bistveno slabše! Ali povedano drugače – tudi ko stavkate, je dobrega in slabega v bolj ali manj enakem razmerju. Seveda je to poenostavljanje, toda v časih, ki jih živimo, je prav poenostavljanje tako rekoč pogoj preživetja. Ampak utegne se zgoditi, da se bo policijska stavka končala ali pa dramatično zapletla na južni slovenski meji. In če se bo zgodilo zadnje, bi policija utegnila na vladni Gregorčičevi čez čas srečati nove obraze – ter začeti znova!

Ugotovitve spletne ankete AMZS niso šokantne, morebitne posledice pač.

Ugotovitve spletne ankete AMZS niso šokantne, morebitne posledice pač.

Spletna anketa AMZS o varnosti otrok in njihovem vplivu na prometno varnost oziroma voznike – v anketi je sodelovalo 692 voznikov in voznic v starosti med 20 in 65 let – niso šokantne. Ugotovili so, da približno 11 odstotkov vprašanih zlasti na krajših relacijah otrok sem in tja ne posadi v otroški sedež oziroma jih ne pripne z varnostnim pasom. Še slabše je tedaj, ko otroke prevažajo dedki, babice, tete in drugo sorodstvo. Približno 60 odstotkov anketiranih je bilo mnenja, da obnašanje otrok v vozilu in pogovori med vožnjo motijo njihovo koncentracijo. Vse, kar so povedali, ni nekaj zelo presenetljivega, čeprav je početje izjemno nevarno. Verjetno ga ni voznika, ki se ne bi znašel v situaciji, ko dobro ve, da je njegovo obnašanje nevarno zanj in za vse tiste, ki se vozijo z njim. To je zavestno tveganje v prepričanju oziroma upanju, da se nič ne bo zgodilo. Je pa res, da vse, kar je narobe, večina prej in bolj opazi pri drugih kot pri sebi. Nauk te ‘zgodbe’, ki prihaja iz hiše AMZS, bi smel biti vsaj eden: neprestano ponavljanje takšnih in drugačnih opozoril ima smisel. Globok smisel.

Janez Kovačič