Spremembe v vrhu Mercedes-Benza
Teme 29/01/2014 Vinko Kernc
Zamenjave v vrhovih avtomobilskih tovarn niso velika posebnost, zbuja pa kar precej pozornosti nenaden odhod oziroma odstop Andreasa Renschlerja, člana uprave Mercedes-Benza in človeka, ki je bil odgovoren za proizvodnjo vozil v tej prestižni nemški hiši, ki je bistven del koncerna Daimler AG.
Kot je to ob takšnih priložnosti pričakovano, pri Mercedes-Benzu nenadnega odhoda Renschlerja ne komentirajo. Je pa njegov odhod zanimiv tudi zaradi tega, ker je veljal za naslednika sedanjega prvega človeka tako Daimlerja AG kot Mercedes-Benza, brkatega Dieterja Zetscheja. Ta ima pogodbo do konca leta 2016, lani pa je precej pozornosti zbudila novica o precejšnjem povečanju njegovega lastniškega deleža v Daimlerju AG, čeprav je s tem zgolj pokazala tisto, kar je logično – zaupanje v podjetje, ki ga vodi že vse od leta 2006. Renschlerja bo zamenjal Markus Schaefer, sedanji vodja načrtovanja pri Mercedes-Benzu, mož, ki je pri tej tovarni že 20 let in je pred časom vodil tudi Mercedes-Benzovo tovarno v ameriški zvezni državi Alabama. Mimogrede: tudi v tej ameriški tovarni bo nastajal novi mercedes razreda C, ki je doživel prvo uradno premiero na nedavnem detroitskem salonu avtomobilov.
Kot pravijo, se je Renschler odločil oditi zaradi ‘osebnih razlogov’, kar seveda lahko pomeni marsikaj. Jasno je vsaj to, da tako pomembnega mesta pri tako znanem in pomembnem izdelovalcu premijskih vozil ne zapustiš kar čez noč. Nemški mediji sedaj špekulirajo o tem, ali Renschler morda ne bo prestopil h kakšnemu konkurentu; navajajo predvsem wolfsburški Volkswagen (VW), kjer naj bi postal pomemben človek na področju gospodarskih vozil. Če se bo to res zgodilo, ne bo veliko presenečenje. Naj spomnimo na zanimiv prestop, ki se je zgodil proti koncu lanskega leta: Carlos Tavares, drugi mož koncerna Renault-Nissan, človek, ki je bil kar nekajkrat na obisku v Sloveniji oziroma v novomeškem Revozu, je odšel k zelo bližnji konkurenci, prav tako francoskemu koncernu PSA (Peugeot, Citroën). Tudi tedaj se je govorilo o ‘osebnih razlogih’…
Janez Kovačič










