Revoz, Renault, Dacia in Nissan: 2015 pod črto

• 
• 

Novomeški Revoz, v stoodstotni lasti francoskega Renaulta, je lani delal dobro, čeprav finančnih rezultatov še ni. Dobro je šlo v minulem letu tudi matični avtomobilski hiši, pa tudi romunski Dacii in japonskemu Nissanu, ki sta sestavna dela francosko-japonske avtomobilske naveze oziroma skupine.

• predsednik nadzornega sveta Revoza
• direktor prodaje Renault in Dacia
• direktor prodaje Nissan

Revoz je po besedah predsednika uprave Patrica Haettela lani izdelal 129.405 vozil in za petino povečali prihodke. Pri tem si je največji delež odrezal Renault Twingo (83.376), naredili so 41.479 Smartov ForFour, pa tudi 4.550 Renaultov Clio druge generacije. Mimogrede: od začetka izdelave pa do konca lanskega aprila je z novomeških tekočih trakov pripeljalo skupaj 1.495.157 Cliov II, kar je nedvomno impresivna številka. Razumljivo je, da so 99,2 odstotka vseh v Novem mestu narejenih avtomobilov izvozili, tudi to, da jih je 43,1 odstotka odpeljalo v Francijo, ki je za dolenjsko avtomobilsko hišo (ta zaposluje 2.100 ljudi, delajo v dveh izmenah, tretja bi prišla v poštev, ko oziroma če bi se povpraševanje povečalo) najpomembnejši trg.

Načrti za letošnje leto so zmerni, pač prilagojeni razmeram, ki so kljub vsemu precej nepredvidljive. Računajo, da se bo proizvodnja povečala za nekako 10 odstotkov, veliko si obetajo od prodora avtomobilov na azijske trge, predvsem na Kitajsko in Japonsko. Lani so bile investicije vredne okoli 14 milijonov evrov, kar se morda ne zdi veliko, a je nesporno, da je bilo za projekt Edison (izdelava Twinga in Smarta) porabljenega že prej veliko denarja – Renaultovega in tudi slovenskega oziroma državnega.

Povečanje proizvodnje v Novem mestu temelji na načrtih oziroma novih izvedenkah tako Twinga kot Smarta. Renaultov malček bo kmalu naprodaj s samodejnim menjalnikom (DCT), rodila se bo tudi varianta Cosmic, za tiste, ki bodo hoteli zlasti v športnem pogledu nekaj več, bo še letos na voljo Twingo GT. Smart je že pred časom napovedal električno izvedenko ForFoura (pride konec 2016), še prej pa bodo začeli ponujati avto v izvedbi Brabus. Kljub vsemu pa v Revozu ne predvidevajo dodatnega zaposlovanja, Clio II je dokončno zgodovina, o začetku izdelave kakšnega novega Renaulta pa je preuranjeno govoriti.

• samovozni vozički za dostavo delov do proizvodnega traku
• samovozni vozički za dostavo delov do proizvodnega traku
• samovozni vozički za dostavo delov do proizvodnega traku

Po besedah direktorja prodaje vozil Renault in Dacia v Sloveniji Marjana Murna so bili prvič po letu 2008 zadovoljni s poslom, kar naj bi pomenilo, da si je trg realno opomogel. Po njegovih besedah naj bi bila realna prodaja osebnih vozil v Sloveniji v letu 2015 približno 43.000 vozil ali 15 odstotkov več kot leta 2014. Renaultov tržni delež pri prodaji fizičnim osebam je bil 15,5-odstoten, Clio pa je bil tudi lani – tako kot že leta dolgo – najbolje prodajano osebno vozilo na slovenskem trgu. Zelo so zadovoljni tudi s prodajo vozil manjšim in srednjevelikim podjetjem, kjer je bilo povečanje kar 35-odstotno. Povrh je bil Zoe najbolje prodajano električno vozilo (skupaj jih je bilo prodanih 39), njegov tržni delež v skupni prodaji vseh ‘električarjev’ pa je bil 35-odstoten. Omeniti kaže, da so našli tudi 17 kupcev za Twizyja (glavnina kupcev je stara od 40 do 50 let!), da je bilo razmerje prodaje električnih Renaultov med fizičnimi/pravnimi osebami 20/80 in da naj bi tudi letos prodali okoli 80 električnih avtomobilov.

Romunska Dacia, tudi sestavni del Renaulta, je bila lani na slovenskem trgu najuspešnejša s športnim terencem Dusterjem, saj je bil njegov tržni delež v tem razredu 18-odsoten. Prodaja Dokkerja v gospodarski izvedbi pa je v primerjavi z letom 2014 narasla za nič manj kot 45 odstotkov. Zelo dobro je šlo Nissanu, saj so, kot je povedal direktor Matevž Rakar, prodali 2.963 vozil, njihov tržni delež  pa je bil 4,4-odstoten. S tem so zasedli sedmo mesto na slovenskem trgu in postali najuspešnejša azijska avtomobilska znamka.◄

Foto: VK