Honda Civic Grand 1.5 Turbo Executive

Honda Civic Grand: limuzina, ki igra na karto elegance. In, jasno, hišne tehnike.

Eleganca že, ampak …

Limuzine, vsaj večje, so zvečine bolj elegantne in pogosto tudi bolj skladne od kombilimuzin istega modela.

Velja tudi za Hondo Civic. A nekje je pač treba to plačati.

***

Tole je Civic Grand, kar ne pomeni ravno, da je velik. Pomeni, da gre za klasično, 4-vratno limuzino, ki pa je resda za 13 centimetrov daljša od kombilimuzine. A izključno na račun (limuzinskega) zadka.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Tehnično ne gre za dramatične razlike. Pravzaprav bi lahko rekli, da je v večini enak različici Civic 1.5 Turbo Sport: oblika, platforma, podvozje, pogon, kokpit. Nekaj malega je razlik v opremljenosti, glavna in največja razlika je v zadku.

Ni le daljša, je tudi manj prilagodljiva. Majhen pokrov prtljažnika odpre majhno odprtino, za katero je 519 litrov prostora, kar je za sto litrov več kot pri kombilimuzini. Toda pri slednji je odprtina znatno večja, z zlaganjem klopi pa se prostor za prtljago poveča na 1.209 litrov. Tudi pri Grandu se lahko tretjinsko podaljša, a številka, kot je pri limuzinah v navadi, ni na voljo. Toda morda je še bolj kot razlika v pridobljeni prostornini pomembna razlika v izrazih: pri Civicu (kombilimuzini) se prtljažnik poveča, pri Civicu Grand (limuzini) se zgolj podaljša.

Američani, Rusi in še kdo kupujejo bolj ali manj le limuzine, Evropa je bolj praktična – drži se kombilimuzin. Stanje, ki ga že nekaj desetletij ne zmore nihče premakniti. Tudi Civic Grand ne.

• 
• 
• 
• 
• 
• 

Zato če ste prebrali test Honde Civic 1.5 Turbo Sport in če se se prebili do tu, veste veliko ali skoraj vse tudi o takšnem Civicu Grand. Zato ne kaže odkrivati tople vode; Civic s to (10.) generacijo odpira novo poglavje, zrasel je (v primerjavi z 9. generacijo), postal zrelejši, morda v notranjosti oblikovno manj inovativen (ali z drugo besedo: bolj tradicionalen) in takšen narahlo sili me bolj prestižne. Morda mu uspe ukrasti kakega kupca Beemvejeve trojke, kdo ve.

Kdor prvič seda v kakšen Civic, bo vseeno dobil občutek prepoznavne drugačnosti voznikovega delovnega prostora. Za volanskim obročem prevladuje velik kombiniran merilnik, ki dobro sledi zapovedim ergonomije: cifra za trenutno hitrost, klasičen merilnik za motorne vrtljaje. Znotraj je še dovolj prostora za druge informacije, med njimi tudi tiste s potovalnega računalnika. Odličen prikaz, upravljanje pa terja nekaj časa, da spoznate logiko.

V sredini armaturne plošče je, jasno, velik zaslon infozabavnega sistema. Precej aplikacij nudi, a ob njem nobenega običajnega gumba, le šest takšnih, ki razumejo zgolj dotik. Saj načelno deluje, a terja dosti več pozornosti, kot bi jih klasični gumbi, poleg tega pa so nekatere poti zato daljše; če želimo denimo avdio sistem preklopiti iz običajnega radia v digitalnega (DAB) ali v poslušanje glasbe s ključka USB, je treba kar lepo tipkati ob in po zaslonu.

Večji avtomobil neposredno pomeni nekaj več okornosti v mestu, morda tudi več težav v kakšni garaži. Sreča pri tem je, da je Civic Hondin in pri Hondi še vedno lahko računamo na nadpovprečno dobro tehniko. Za začetek in izhajajoč iz parkiranja (tudi v garažo) velja pohvaliti zadnjo kamero; ne le, da je slika velika in zelo dobra, tudi tri različne poglede (na dotik ustreznega gumba) ponuja – širokokoten pogled, ribje oko in pogled navpično navzdol.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

A ‘tehnika’ pri Hondi, tista, ki jo pričakujejo sladokusci, je še vedno klasična analogna tehnika. Volan, podvozje, pogon. Volan v Civicu ponudi prijetno in nevsiljivo športnost, podvozje vrhunsko lego na cesti, motor (1.5 Turbo) pa zmogljivosti, ki bi jih bil še nedavno vesel Civic Type R.

Honda ni nič kriva za čase, v katerih živimo. Zdaj je v preseku ekologije, stroškov (zasnova, izdelava, vzdrževanje) in bencinskega stroja najboljša rešitev turbo motor. In noben turbo motor se ne vrti tako hitro kot (se lahko) sesalni motorji. Za Hondo zadnje četrt stoletja je 6.500 vrtljajev bencinskega stroja skromno, za današnji turbobencinski stroj ni malo. In tule v Civicu se ta motor tudi zelo rad zavrti do prekinjevalnika (tudi pri 6.500), zato so temu primerno – bolj na moč kot na navor – naravnana tudi prestavna razmerja prvih petih prestav. Šesta je primerno (ali varčno) dolga – pri 5.000 vrtljajih v minuti gre takšen Civic že 220 kilometrov na uro.

Kljub temu je motor čudovito elastičen (uporaben od 1.000 do prekinjevalnika) in preko večine tega področja tudi zelo lepo prožen. Resda malce neprijetno speljuje; pri tem je zelo občutljiv na ujemanje popuščanja sklopke in dodajanja plina. Ko se voznik tega navadi, mu ostajajo le še lepe strani – poleg že omenjenih še presenetljiva varčnost. Dokler je pospeševanj veliko, mu bo treba privoščiti dobrih 9 litrov bencina za vsakih 100 kilometrov, pri razmeroma visokih avtocestnih povprečjih blizu omejitve pa utegne biti zadovoljen že s sedmimi.

***

Bojazni, da Civic ne bi bil uživaški, torej ni. V konkretnem primeru gre torej le za stvar odločitve: eleganca ali uporabnost. In nič drugega.

Vinko Kernc

Pohvale

+ eleganca zunanjosti

+ videz kokpita

+ možnost nizkega sedenja

+ merilniki (v osnovi)

+ notranji predali

+ slika s kamere za vzvratno vožnjo

+ motor: elastičnost, prožnost in poraba

+ volan, podvozje

+ lega na cesti

+ cev za gorivo brez čepa

+ vhod HDMI

+ sedežno usnje

+ izklopljiv stabilizacijski sistem

+ prikaz podatkov potovalnega računalnika

Graje

– prtljažnik

– upravljanje potovalnega računalnika

– osrednji zaslon brez gumbov

– skopa notranja osvetlitev

– meniji drugotnih naprav

– delovanje radarskega tempomata (v nekaterih primerih)

– nagnjenost k rosenju

Na kratko

Limuzina ima svoje prednosti in slabosti v primerjavi s kombilimuzino. Vse drugo je znano: odlični položaj za volanom, volan, podvozje, menjalnik in še posebej motor. Civic. Honda. Jasno.

Odčitki in meritve

Okoliščine meritev: temperatura okolice 20° C – suha cesta – stanje števca prevoženih kilometrov 2.273 km – menjalnik v 6. prestavi – vklopljen program ECON – gume 215/50 R 17 W Bridgestone Turanza ER33  – digitalni prikazovalnik trenutne porabe goriva (trak, 7 cm = 0-20 l/100 km)

Poraba in trušč

60 km/h, 1.400/min: 3 l/100 km – 80 dB

100 km/h, 2.250/min: 5 l/100 km – 84 dB

130 km/h, 2.900/min: 7 l/100 km – 88 dB

160 km/h, 3.600/min: 8 l/100 km – 94 dB

Testni krog: 9,0 l/100 km

Cene

Honda Civic Grand 1.5 Turbo (Comfort): 21.490 evrov

Honda Civic Grand 1.5 Turbo Executive: 26.490 evrov

Testna Honda Civic Grand 1.5 Turbo Executive: 26.490 evrov

(navedene cene so s popustom 2.000 €)

Tehnični podatki (proizvajalec)

Motor: 4-valjni – turbobencinski, neposreden vbrizg – gibna prostornina 1.498 cm³ – največji navor 240 Nm pri 1.900-5.000/min – največja moč 134 kW (182 KM) pri 5.500/min

Pogon: ročni menjalnik (6) – pogon spredaj

Voz in obese: limuzina – samonosna karoserija, 4 vrata, 5 sedežev – spredaj posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, stabilizator – zadaj prema z več vodili, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – volan z zobato letvijo, električen servo – gume 215/50 R 17 W Bridgestone Turanza ER33

Mere: dolžina 4.648 mm – širina 1.799 mm – višina 1.416 mm – medosna razdalja 2.698 mm – najmanjša razdalja od tal 124 mm – rajdni krog 11,3 m (med stenami) – notranja širina spredaj ni podatka, zadaj ni podatka – prtljažnik 519/ni podatka dm³ – posoda za gorivo 46 l

Mase: vozilo 1.279 kg – dovoljena skupna obremenitev 461 kg – dovoljena obremenitev strehe 40 kg

Zmogljivosti: največja hitrost 210 km/h – pospešek 0-100 km/h 8,6 s – poraba (kombiniran cikel) 5,8 l/100 km – izpust CO₂ 131 g/km

Foto: VK