Športni terenci: proti!

Športni terenec proti kombilimuzini: veliko pomanjkljivosti, za vzorec prednosti.

Fenomen kompaktnih športnih terencev je, kljub temu, da so zvečine čedni, skorajda nerazložljiv; so ta hip edini segment avtomobilov, ki je, vsaj v Evropi, v strmem (prodajnem) porastu.

A gledano tehnično (in) racionalno, kar je sicer tudi slovenska posebnost, pravzaprav nimajo pravih adutov.

***

Gledano skozi notranji prostor se bolj ali manj enakovredno kosajo z mersko podobnimi kombilimuzinami, kot sta Mégane in Golf, ker pa proizvajalci pogosto posegajo po triku, da jih ravno zato malce povečajo (podaljšajo), se potemtakem kosajo s kombijevskimi različicami, kot sta Golf Variant in Mégane Grandtour. A na tem področju ni nekih omembe vrednih razlik.

Toda njihova zasnova jim prinaša znatne pomanjkljivosti: pri praktično isti širini so za do dva decimetra višji, kar pomeni opazno večjo čelno površino. To pravim zato, ker je sila, potrebna za potiskanje vozila skozi zrak, linearno odvisna prav od čelne površine, kar pomeni: večja ko je površina, večji je aerodinamičen upor. In večja je poraba.

Iz istega razloga so tudi težji, kar pa vpliva na to, da je za pospeševanje potreben večji motorni navor. Vsi najbrž poznate preprosto enačbo, ki pravi, da je velikost sile (pri avtomobilu je to motorni navor, ki vrti kolesa, ta pa potiskajo avtomobil) enaka produktu mase in pospeška. Na koncu to spet pomeni večjo porabo.

Še slabše je, ko imajo 4-kolesen pogon, ki hitro prinese cent dodatne mase, a pri tem upoštevam dvoje; prvič, da je večina prodanih gnana spredaj; in drugič, da športni terenci v praksi vidijo toliko terena kot kombilimuzine.

Slovenski avto leta je Peugeot 3008, klasičen primerek sodobnega športnega terenca, v finalu pa je bila tudi Alfa Romeo Giulia, klasičen primerek klasične limuzine. Vzemimo oba modela s primerljivim motorjem, ne smemo pa pozabiti, da je Giulia za razred večja od 3008, kar pomeni, da je težja (kot bi bila velikostno primerljiva kombilimuzina), a ima tudi več prostora za potnike. Iz tabele je razvidno, da je Giulia boljša povsod, razen pri porabi v mestu, pa še to izgine, če si kupec pri 3008 doplača za nekaj malega tistega, kar takšnemu vozili rahlo upraviči oznako ‘terenec’.

Ampak prav, res je – avtomobila sta težko primerljiva že tehnično, pa tudi konkurenčna si nista. Pa si zato poglejmo primerjavo enega samega motorja v različnih karoserijah. Tiguan, Volkswagnova prodajna uspešnica, v niti eni sami primerjavi ni boljši od drugih članov družine, ki so na koncu vrste (Touran) celo krepko prostornejši in uporabnejši od njega.

Pravzaprav imajo mestni ali športni terenci morda eno sam opravičljiv razlog za nakup: višino sedeža od tal. Starejši in med njimi še posebej ‘hrbteničarji’ pač lažje sedajo na sedež, na katerega se ni treba sklanjati in spuščati. Kupim.

Potem slišim še en razlog: da naj bo za vsak slučaj malce višje od tal, ker je tam nekje malo z asfalta nek vikend. Ah. Takšnih je po zabeleženih podatkih zanemarljivo malo. To je nekako tako kot zdravstveno zavarovanje: plačuješ za vsak primer. Ampak zdravje je vse nekaj drugega kot vožnja po kolovozu, ki je morda sploh nikoli ne bo.

Morda še najbolj pogost pa je tisti razlog, da se voznik v športnem terencu počuti bolj varnega. Če ima v mislih aktivno in pasivno varnost, vključno z zvezdicami Euro NCAP, potem je to buča. Če pa misli na tisti mali delček aktivne varnosti, ker pač sedi višje in ima zato boljši pregled nad dogajanjem spredaj, potem to pogojno drži. Ampak tako si je kupil in pridobil to varnost na račun nekoga drugega – če za njim vozi nekdo z običajnim avtomobilom, mu je oni spredaj s športnim terencem znatno zmanjšal pregled nad dogajanjem spredaj. Kako bi temu rekli pravno?

Poleg tega so pridobljeni delček aktivne varnosti, lažje sedanje na sedež in morebitna vožnja po kolovozu ob dejstvu, da ves čas voziš avtomobil s slabšimi zmogljivostmi (kar je v primeru nenačrtovanega tesnega prehitevanja celo poslabšanje aktivne varnosti) in z večjo porabo, tudi – ko smo ravno tako ekološko naravnani – neslaven prispevek k večji količini toplogrednega plina in zdravju škodljivih snovi. Kdo bo izračunal ali vsaj ocenil, koliko več ogljikovega dioksida, delcev in škodljivih plinov je v zraku nad nami na račun vse večjega števila športnih terencev?

V resnici sprejmem le en razlog – če nekdo prizna, da mu je športni terenec preprosto všeč. Skrivanje za nekimi nedodelanimi mnenji in opravičili, ki jih človek potrebuje zgolj zase in zato, da opraviči višjo ceno, je podobno vedenju v otroškem vrtcu.

Vinko Kernc

Foto: VK