Pariz 2016 (5)
Kolumna 06/10/2016 Vinko Kernc
Malce izzivam. Z naslovno fotografijo. V resnici je Bla Bla Car (menda uporabnikom prijazna) globalna platforma odstopanja sedeža v avtomobilu in delitve stroškov vožnje, ki je poznan tudi nekaterim Slovencem.
Ima že 35 milijonov članov v 22 državah, povedano preprosto pa gre za to, da nekdo, ki s svojim avtomobilom nekam (dlje) gre, to objavi na tej platformi (aplikacija za pametne telefone), potem pa se mu nekdo, ki bi tudi šel tja, pridruži in delno pokrije strošek vožnje. Povprečna dolžina poti v sistemu je menda 310 kilometrov in tudi Bla Bla car se je predstavil na salonu v Parizu.
Toda obljubil sem komentar na elektromobilizem v Parizu. Tri stvari so pri tem izstopale: prvič, evforije (k sreči) ni več; drugič, (novih) elektromobilov se ni trlo; in tretjič, tisti, ki so bili, so zvečine prinesli nek viden napredek.
Najprej kratko o dejstvih do danes. Elektromobil je znan dlje kot avtomobil z motorji na fosilna goriva, elektromotor je boljši in bolj izpopolnjen od motorjev na fosilna goriva in pogonske baterije so še vedno rak rana elektromobilov – zaradi dometa, mase, velikosti, hitrosti polnjenja in še česa. Tudi zaradi proizvodnje in razgradnje, za tiste, ki mislijo, da so elektromobili ekološko nesporni.
Kot že zapisano so se Oplovci v Pariz pripeljali (tudi) z novo Ampero-e in sicer naravnost iz Londona, za kar so morali prevoziti natanko 417 kilometrov, pa jim je na koncu potovalni računalnik avtomobila še vedno obljubljal 80 kilometrov preostalega dometa. Tudi po standardu NEDC, ki je ta hip v veljavi, ima takšna Ampera dosega preko 500 kilometrov. Pri Oplu seveda (upravičeno) cvetijo in tekmeci imajo malce sklonjeno glavo.
Znani in priznani BBC ni objavil nikakršne novice, da prihaja tistega dne med Londonom in Parizom do zastoja zaradi kakega počasnega vozila in pri Oplu so priznali, da so skušali voziti varčno, a hkrati slediti povprečnemu ritmu prometa tistega dne. Na ta način so v praksi dosegli standarden domet Ampere-e – ponavadi je to, kot vemo, bližje utopiji kot resničnosti.
Na drugem koncu salona je stal Zoe, avtomobil velikosti Clia, kateremu so pri Renaultu uspeli (vsaj zatrjujejo tako) po standardu NEDC povečati domet na 400 kilometrov, a hkrati pojasnjujejo, da s to novo baterijo (enaka prostornina, a večja gostota celic) Zoe lahko v mestu in izven mesta v resničnih pogojih prevozi 300 kilometrov. Kljub vsemu je razlika v kapaciteti baterij opazna: Ampera-e ima 60 kilovatnih ur, Zoe pa 41, kar je sicer skoraj dvakrat več kot do sedaj, a vseeno znatno manj od Oplove.
Pri Oplu so za Ampero-e pripravili več voznih programov in sicer tako, da je v najbolj varčnem regeneracija energije tolikšna, da pri normalni vožnji skoraj ni treba uporabljati stopalke zavore. V nekem drugem dokumentu so objavili da dobi Ampera-e v pol ure elektrike za 150 kilometrov vožnje, kar je skoraj še enkrat več kot pri Renaultu, kjer pravijo, da dobi tako baterijsko prenovljeni Zoe v pol ure polnjenja elektrike za novih 80 kilometrov vožnje.
Zoe in Ampera-e si, gledano karoserijsko, nista tekmeca, a ker je danes električarjev tako malo, so si tekmeci skoraj vsi, ki so na trgu in ki vsaj približno podobno stanejo. Takole spremenjeni Zoe bo na trgih že letos, Ampera-e pa menda spomladi 2017.
In tu zdaj vstopi koncern Volkswagen, ki je znan po tem, da v večini primerov malo počaka v zaledju, naštudira ‘problem’ in ga medtem, ko drugi bijejo bitke, varno preuči in razvije, nato pa udari z vsemi topovi. Njihovemu adutu se reče I.D., ki je danes še koncept, obljubljajo pa, da bo na trgih v le nekaj letih, najkasneje 2020. Napovedali so tudi, da bo stal toliko, kot dobro opremljen Golf podobnih motornih zmogljivosti.
Težko je reči, ali se Volkswagnu mudi, saj pri avtomobilskih proizvajalcih nekako ni v navadi takole dokaj natančne informacije o novih tehnologijah dajati vnaprej, ali pa so tako prepričani v izdelek, da so nekaj informacij preprosto morali deliti s svetom.
I.D. je sicer z boka prikupen, spredaj in zadaj pa malce nenavaden avtomobil. Je rahlo krajši od Golfa, kot koncept (in stavim, da bo notranjost serijskega povsem drugačna) pa menda znotraj enako prostoren kot Passat. To z elektromobilom niti ni težko doseči: tudi I.D. ima paket baterij na dnu med osema, elektromotor in pogon pa sta pri njemu zadaj. Spredaj so le volanski mehanizem, klimatski del, plošča za brezstično (induktivno) polnjenje in elektronika, vse skupaj pa sloni na novi platformi MEB (Modularen Elektrifizierungsbaukasten, modularna platforma za električne avtomobile). Zdaj pa ključno: motor zmore 125 kilovatov (170 ‘konj’), dometa pa naj bi bilo za do 600 kilometrov. Domnevam, da je govora o današnji tehnologiji, ker če jih bo imel toliko leta 2020, bo to morda že premalo, saj ima Ampera-e že danes, kot vemo, 500 kilometrov dometa, pri tem pa je tudi znotraj prostornejši in motorno zmogljivejši avtomobil.
Dogajalo se je seveda tudi na višjih ravneh, a te običajnega človeka zadevajo le na akademski ravni in najpomembnejše sem zapisal že prejšnjič. Renault s tehniko (pogonom) formule E, Mercedes-Maybah s sanjskim retro kupejem z razbijaško električno močjo in Mercedes-Benz z novo podznamko električnih vozil EQ. Pravzaprav iz tega hleva najbolj vznemirja napovedan čas polnjenja 5 minut za 100 kilometrov poti. Naši vzhodni sosednje lepo rečejo: ‘živi bili pa vidjeli‘*.
Tako kot Teslo model 3.
Vinko Kernc
Foto: VK
*Živimo dovolj dolgo, da doživimo.





















