
Mitsubishi Space Star 1.2 Intense: mestni avtomobil, ki ne zahteva ljubezni do digitalne dobe.
Stara (dobra?) šola
Govorim iz izkušenj: marsikdo se nelagodno zdrzne, ko v avtomobilu vidi (pre)številne ekrane, zapletene menije, nepregledno število funkcij …
No, v Space Staru s tem ne bo imel težav.
***
Ko sem že začel v tem slogu: Space Star nima infozabavnega sistema. Tam, kjer bi lahko bil, je le čisto spodoben radijski sprejemnik stare dobre šole, ima pa vhoda AUX in USB ter Bluetooth za telefon.
Zmotno bi bilo živeti v prepričanju, da je Space Star avtomobil za časom. Ima pameten ključ; prideš, pritisneš gumb na vratih, odpreš, vstopiš, klikneš gumb za zagon. Priročno. Ima tempomat; nastaviš in uravnava hitrost sam. Ima sistem stop/start; pri zaustavitvi avtomobila se v prostem teku zaustavi tudi motor, pri vnovič stisnjeni sklopki se zažene. Učinkovita mestna funkcija. Ima biksenonska žarometa; bela barva, dobra nočna vidljivost. Nima pa parkirnih pripomočkov. Škoda.
Od manj kot 3,8 metra dolgega avtomobila seveda pričakuješ, da bo mestnim gnečam prijazen. Tu je Space Star prepričljiv – vožnja je neutrujajoča, nestresna in varna: zaradi dobrega volana, ročice menjalnika z ugodnimi gibi, dokaj visokega sedenja, dobre vidljivosti naokoli, preglednega in natančnega merilnika hitrosti in dobre splošne ergonomije. Sedeža sta dobro nastavljiva, škoda le, da se z nastavitvijo višine spreminja tudi naklon sedalnega dela.
Notranjost ni oblikovno navdušujoča, je pa povsem spodobna. Če že, potem malo bolj zmotijo preprosti materiali, zvečine trda plastika, a nekako med vožnjo to ne moti, saj je volanski obroč odet v usnje. Treba pa je vedeti tudi, da to v resnici ni Space Star, majhen limuzinski kombi, kakršnega smo tu poznali od leta 1998, pač pa že 6. generacija modela Mirage, ki smo jo na stari celini poznali pod imenom Colt. Japonci, ne le Mitsubishi, imajo v splošnem precej zmede z imeni.
Colt, Mirage ali Space Star, karkoli že, je torej majhen mestni avtomobil. Kljub temu se zdi spodobno prostoren, predvsem spredaj, pa tudi zadaj se zdi prostor še najmanjši problem. Tu je Space Star zelo špartanski do potnikov, saj ima zgolj eno mesto za pločevinko v konzoli med prednjima sedežema, sicer pa nima ne predala v vratih, ne žepov na hrbtih prednjih sedežev, ne osvetlitve zadaj. Niti česarkoli drugega. A na kratkih, mestnih vožnjah menda tega ni težko pogrešati.
Zato pa navduši prtljažnik. Ima dobro kljuko za odpiranje, naslonjalo zadnje klopi prekucljivo v razmerju 60:40, lučko in dvojno dno (kjer je ta del pravzaprav plastična škatla s tremi predali, ki jo je moč odstraniti), kar je v tem razredu bolje od povprečja. In prikladno.
Trivaljni motor ima, jasno, značilen zvok, ki se ga človek navadi v dveh dneh. Je pa prav motor morda daleč najboljši del avtomobila; ima namreč razmeroma (predvsem pa dovolj) velik navor pri nižjih in srednjih vrtljajih, ki omogoča lahkotno, a tudi hitro speljevanje, ko (če) je treba. Pohvalna je tudi njegova elastičnost, saj se brez večjih zadržkov zavrti do prekinjevalnika pri 6.500 vrtljajih v minuti, kar pomeni, da v veliki meri dopušča lenarjenje z ročico menjalnika. Zelo poveden primer: v 5. prestavi od mestnih 50 kilometrov ob pritisku na stopalko plina na uro zlahka in dobro potegne. In v mestu zna tudi v neugodnih razmerah (gneča) porabiti okoli 6 litrov bencina na 100 kilometrov.
***
Motor s svojim značajem spominja na dobre stare čase, ko okoljske norme še niso bile tako ubijajoče za motor, prav tako pa se s časi izpred skromnih petih let spogleduje tudi tisti del Space Stara, ki bi ‘moral’ biti nabit z digitalnimi igračami. Da jih nima, je zelo verjetno njegova prednost pri določeni skupini kupcev.
Vinko Kernc
Pohvale
+ mestna okretnost, lahkotnost
+ motor: navor, elastičnost, prožnost
+ gibi ročice menjalnika
+ po višini nastavljiva sedeža
+ prtljažnik
+ pameten ključ
+ biksenonska žarometa
+ vhod USB, Bluetooth
+ dva predala pred sovoznikom
Graje
– nima parkirnega pripomočka
– slaba notranja osvetlitev
– nima merilnika trenutne porabe goriva
– brez opreme za potnike zadnje klopi
– volanski obroč nastavljiv le po višini
Na kratko
Milenijci morda niso ciljna skupina kupcev za Space Star, saj se ti še najbolj navdušujejo nad elektronskimi igračami v avtomobilu. Brez dvoma pa bo takšen, kot je, dosti lažje prepričal marsikoga, ki se z digitalno dobo ne zna, ne zmore ali preprosto noče poistovetiti.
Cene
Mitsubishi Space Star 1.2 (Invite): 11.150 evrov
Mitsubishi Space Star 1.2 Intense: 12.150 evrov
Testni Mitsubishi Space Star 1.2 Intense: 12.500 evrov
(navedene cene so s popustom 2.000 €)
Odčitki in meritve
Okoliščine meritev: temperatura okolice 16° C – suha cesta – menjalnik v 5. prestavi – stanje števca prevoženih kilometrov 1.282 – gume 175/55 R 15 V Yokohama BluEarth A34 – nima merilnika trenutne porabe goriva
Poraba in trušč
60 km/h, 2.000/min: 85 dB (4. prestava)
60 km/h, 1.600/min: 88 dB
100 km/h, 2.900/min: 85 dB
130 km/h, 3.600/min: 87 dB
160 km/h, 4.500/min: 99 dB
Testni krog: 7,2 l/100 km
Tehnični podatki (proizvajalec)
Motor: 3-valjni – bencinski, posreden vbrizg – gibna prostornina 1.193 cm3 – največji navor 100 Nm pri 4.000/min – največja moč 57 kW (78 KM) pri 6.000/min
Pogon: ročni menjalnik (5) – pogon spredaj
Voz in obese: kombilimuzina – samonosna karoserija, 5 vrat, 5 sedežev – spredaj posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, stabilizator – zadaj poltoga prema, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki – volan z zobato letvijo, električen servo – gume 175/55 R 15 V Yokohama BluEarth A34
Mere: dolžina 3.795 mm – širina 1.665 mm – višina 1.510 mm – medosna razdalja 2.450 mm – najmanjša razdalja od tal 150 mm – rajdni krog 9,2 m – notranja širina spredaj ni podatka, zadaj ni podatka – prtljažnik 235/912 dm3 – posoda za gorivo 35 l
Mase: vozilo 845 kg – dovoljena skupna obremenitev 435 kg – dovoljena obremenitev strehe ni podatka
Zmogljivosti: največja hitrost 170 km/h – pospešek 0-100 km/h 12,4 s – poraba (kombiniran cikel) 4,3 l/100 km – izpust CO2 100 g/km
Foto: VK




















































































