Hyundai i30 3v 1.6 CRDi iLike

Kupeji so precej svojevrstni avtomobili, zato te ne smejo motiti ‘malenkosti’, ki so na splošno moteče.

Korejec za Evropo

Avtomobilska globalnost pozna tudi neobičajne poti. Hyundai i30 nove generacije je bil zasnovan in razvit v Nemčiji, nastaja pa v čeških Nošovicah. Dovolj za globalnost? Če je Evropa svet, potem vsekakor.

Vedno me zanima, kako v avtomobilskih tovarnah določijo specifičen avtomobilski okus, potrebe, posebnosti, torej vse tisto, kar naj bi razumeli kot značaj kupcev. Hyundai i30, tudi v kupejevski izvedbi, je bil, kot pravijo Južnokorejci, razvit posebej za evropski trg. Razlike so, seveda. Ameriški avtomobili so še vedno nekoliko ameriški, kar pomeni, da je zlasti podvozje prilagojenemu tamkajšnjemu načinu vožnje, ki je nekoliko (precej!) drugačen od evropskega ali pa še kakšnega. Ampak evropski Hyundai?! Ne bi si upal trditi, da gre zgolj za tržno-marketinški prijem, čeprav to po drugi strani pomeni, da bi moral biti i30 na drugih trgih manj ‘evropski’? Tako ali drugače, i30 v kupejevski izvedbi se vozi v t.i. Golfovem (ali C) razredu, tistem, ki je na trgih Stare celine najpomembnejši in mu že zaradi tega ne more biti povsem lahko. Nova generacija – prva se je rodila 2007 – ni povsem sledila modnemu ‘downsizingu’, a povsem ga tudi ni zanemarila: avto je za 20 milimetrov daljši, pa za pet milimetrov širši in za 10 milimetrov nižji. Kupe je torej še bolj kupejevski, petvratna kombilimuzina pa bolj kupejevska, kar pa je v skladu s sedanjimi časi.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

jquery slideshow by WOWSlider.com v5.6

Čeprav pri oblikovanju i30 Nemec Peter Schreyer (‘avtor’ recimo Audija TT) – že nekaj časa prvi mož oblikovanja tako pri Hyundaiju kot Kii, ki sta pod isto lastniško streho –  še ni imel nobene besede, je podoba lična, zato tudi dopadljiva. Ne vem, ali je to ‘evropski okus’, ampak še najbolj posrečen se zdi zadek z markantnimi lučmi; morda drži, da je Hyundai začel bolj razumevati pomen dopadljive karoserijske podobe, kar je seveda prvi pogoj tržne uspešnosti. To sicer ne pomeni, da so bili Hyundaiji doslej nedopadljivi, a se zdi, da je nekaj manjkalo in ne more biti povsem pretirana trditev, da z vsako novo generacijo naredijo korak naprej – s Petrom ali brez njega …

Odločitev za kupe v domači garaži mora biti vedno vnaprej premišljena. Zato se je kasneje povsem nesmiselno pritoževati, da je dostop do zadnjih sedežev težaven ali celo neroden (pri i30 velja predvsem prvo), da se nazaj ne vidi dobro (kar tudi drži, a je res, da ima večina današnjih avtomobilov ta problem – tudi če ne gre za kupe), da obstaja nekaj omejitev pri uporabnosti prtljažnika, da so bočna vrata velika in težka in podobno. Vse to velja tudi za i30, a ponuja tudi nekaj dobrega, skoraj presenetljivega. Sedenje zadaj je prostorno, dokaj znosno sedi tam tudi tretji, voznik pa sme biti zadovoljen z zajetnim pomikom sedeža, kar omogoča dobro nastavitev. Izdelava je na visoki ravni, tukaj Južnokorejci pričakovano ne popuščajo. In glej – pri i30 ti varnostni pas v roke potisne poseben vzvod, tako da odpade nerodno in pogosto tudi boleče obračanje na sedežu. Praktično in imenitno – kot v kupejih boljše oziroma precej dražje vrste! Kaj reči o armaturni plošči? Na sredinskem delu je veliko stikal, kar dokazuje, da avto še ni povsem v trendu, saj se konkurenca zlasti v zadnjem času odloča za ekonomično-poenostavljen pristop. Ukazovanje najpomembnejšim sistemom – radijskemu sprejemniku, navigaciji, potovalnemu računalniku ipd. – še ni prepuščeno gumbu na sredinskem delu. Takšna rešitev je logična: voznik se bolj osredotoča na vožnjo in manj na iskanje ustreznih gumbov. Smo se razvadili? Seveda, a če je bil i30 zasnovan v Evropi in evropskim kupcem, bi bilo verjetno smiselno upoštevati tudi takšen evropski trend. In stavim, da bo ob prvi prenovi i30 v tem pogledu bolj ‘evropski’.

Posodobljen 1,6-litrski dizel je tiste vrste, ki i30 ne omogoča kakšnih izjemnih zmogljivosti, kar se pri kupeju zdi bolj pričakovano kot recimo pri petvratni kombilimuzini; moči je za kaj takšnega kljub vsemu premalo, čeprav je tale Hyundai kilogramski lahkokategornik. Bolj ugaja njegova druga plat, in sicer varčnost, ki morda ni izjemna, je pa nekako uravnotežena. Naj razložim: povprečna poraba je tam okoli 5,8 ali deciliter več, kar je zelo spodobna številka in ‘zgolj’ za  dober liter in pol presega tisto, kar obljublja tovarna. In ta vrednost je bolj ali manj enaka, pa naj se voziš po avtocesti, kjer največja hitrost ne presega tistih 190 km/h (prepočasi za kupe?), ali pa po mestu, kjer je veliko zaviranja, ustavljanja in podobnega. Agregat je skoraj neverjetno tih, zvočno zadušen, dobro moraš prisluhniti, da ugotoviš njegovo ‘poreklo’. Nekoč bi se vprašal, ali gre dizel v ‘športni’ kupe – sedaj in že nekaj časa to ni nekaj, kar bi bilo omembe vredno, hvala bogu. Omenjam še 6-stopenjski ročni menjalnik – pa ne zaradi tega, ker bi bil kakorkoli presenetljiv, pač pa zaradi tega, ker niti od daleč ne spominja na tisti 5-stopenjski ročni menjalnik v Elantri pred dolgimi desetletji. Tam se je v tretji ali četrti prestavi prav prijazno zatikal … In od teh časov je južnokorejska hiša, ki je nekoč namesto jugoslavanske Crvene zastave tam čez s Ponyjem res naredila posel stoletja, bistveno spremenila.

Hyundai i30 je popestritev ponudbe v nižjem srednjem razredu. Ali je res predvsem evropski in kaj to pomeni, je težko opisati, še težje prepoznati. Je pravzaprav nekje v sredini – ne povsem zgoraj, sploh ne povsem spodaj.

Janez Kovačič

Odčitki in meritve

Okoliščine meritev: temperatura okolice 8° C – mokra cesta – stanje števca prevoženih kilometrov 9.820  – gume 205/55 R 16 W Hankook Ventus Prime2

Poraba in trušč

60 km/h, 1.200/min: 3,5 l/100 km  – 77 dB (5. prestava)

100 km/h, 1.400/min: 4,0 l/100 km – 82 dB

130 km/h, 2.000/min: 5,9 l/100 km – 87 dB

160 km/h, 2.400/min: 7,5 l/100 km – 86 dB

Testni krog: 6,2 l/100 km

Pohvale

+ oblika

+ menjalnik

+ prostornost sedenja zadaj

+ motor, poraba

Graje

– ni sredinskega guma za upravljanje radijskega sprejemnika, računalnika ipd.

– uporabnost prtljažnika

Na kratko

Ko se pojaviš v evropskem nižjem srednjem razredu, je prav vedeti, da je konkurenca neverjetno ostra, tudi med kupeji. Zdi se, da i30 ne računa na evropski vrh, pač pa bolj udobno sredino. Pametno.

Cene

Hyundai i30 1,6 CRDi: 14.460 evrov

Hyundai i30 1,6 CRDi iLike: 15.980 evrov

Testni Hyundaii30 1,6 CRDi iLike: 16.440 evrov

Tehnični podatki (proizvajalec)

Motor: 4-valjni – turbodizelski – gibna prostornina 1.582 cm³ – največji navor 260 Nm pri 1.900-2.750/min – največja moč 81 kW (110 KM) pri 4.000/min.

Pogon: ročni menjalnik (6) – pogon spredaj

Voz in obese: kupe – samonosna karoserija, 3 vrata, 5 sedežev – spredaj pomožen okvir, posamične obese, vzmetni nogi, stabilizator – zadaj večvodilska prostorska prema, stabilizator –  volan z zobato letvijo, elektrohidravlični servo s tremi nastavitvami – gume 205/55 R 16 Hankok Ventus Prime2

Mere: dolžina 4.300 mm – širina 1.780 mm – višina 1.470 mm – medosna razdalja 2.650 mm – najmanjša razdalja od tal: ni podatka – prtljažnik 378/1.316 l – posoda za gorivo 53 l

Mase: vozilo 1.365 kg – dovoljena skupna obremenitev 565 kg – dovoljena obremenitev strehe: ni podatka

Zmogljivosti: največja hitrost 185 km/h – pospešek 0-100 km/h 11,5 s – poraba (kombiniran cikel) 4,3 l/100 km – izpust CO₂ 114 g/km

Foto: JK