Evropska prodaja avtomobilov še v primežu recesije

Evropa, v tem primeru Evropska unija, se verjetno z nekaj nostalgije spominja boljših avtomobilskih časov. Lanska prodaja osebnih avtomobilov je bila najslabša po letu 1995, povrh je bil lanski padec že šesti po vrsti.

Podatki Acea, evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov, zgolj potrjujejo vse tisto, kar se je dogajalo med letom – evropski trg vse bolj zaostaja recimo za ameriškim (ZDA) in seveda kitajskim. Lani je bilo v 27 članicah EU (razumljivo je, da zraven še ni Hrvaške, kjer so lani prodali približno 30 tisoč novih osebnih vozil) prodanih oziroma registriranih (razlika med pojmoma je verjetno jasna) 11.850.905 osebnih avtomobilov. To je 1,7 odstotka manj kot leto prej, kar se morda ne zdi velik minus, a le potrjuje prej zapisano dejstvo o šest let dolgem upadu posla z novimi avtomobili na nekoč svetovno najpomembnejšem avtomobilskem prostoru. Omembe vredno je, da so šli avtomobili lani slabše v promet na tako rekoč vseh najpomembnejših evropskih trgih: v Italiji je bilo kupcev za 7,1 odstotka manj (1,303 milijona), v Franciji se je posel skrčil za 5,7 (1,790) in v Nemčiji, ki je po obsegu prodaje še vedno najpomembnejši evropski trg (lani 2,952 milijona), za 4,2 odstotka. Svetla in upanje zbujajoča izjema je bila lani le Velika Britanija, kajti v združenem kraljestvu se je za novo avtomobilsko pločevino odločilo 10,8 odstotka več kupcev kot leto prej (2,264 milijona).

Po svoje zanimiv je tudi pogled na skupino tistih držav, kjer so bili lani minusi največji, pri čemer drži, da v absolutnih številkah ti v EU ne pomenijo prav veliko. Po svoje je razumljivo, da je bil minus na Cipru 35,2-odstoten, a je tudi res, da so prodali le dobrih sedem tisoč novih avtomobilov. Precejšen minus, in sicer 13,1-odstoten, so lani zabeležili tudi v Romuniji (57.710), medtem ko se Grčija počasi pobira – prodaja je namreč zrasla za 0,4 odstotka (58.694). Največji padec pa so imeli lani na Nizozemskem, kajti prodanih je bilo nekaj več kot 417 tisoč avtomobilov, to pa je bilo točno 17 odstotkov manj kot leto prej.

Če bi lansko dogajanje na avtomobilskih trgih EU presojali skozi relativne številke – število prodanih vozil na število prebivalcev – potem je bil posel v Sloveniji dokaj ugoden. Pri nas je bilo prodanih 50.878 avtomobilov, v štirikrat do petkrat večji Slovaški pa 66 tisoč. Madžari so lani pokupili nekaj več kot 56 tisoč vozil, približno 40 milijonov Poljakov 289 tisoč, nekako 10 milijonov Portugalcev pa 105.921. Skratka, slovenska ljubezen do nove avtomobilske pločevine je nesporna, a na tej strani Karavank vendarle vemo, da ni vse tako, kot kažejo številke, ki jih je objavila Acea…

Še nekaj besed o Islandiji, Švici in Norveški, ki sicer niso članice EU, jih pa statistika upošteva  znotraj EU. V prvi si je lani nove avtomobile omislilo 7.274 kupcev (minus 8,3 odstotka), v Švici pa kar 307.885, pri čemer je bilo to vendarle 6,2 odstotka manj kot leta 2012. Bogata Norveška je imela triodstotni plus, kupcev je bilo dobrih 142 tisoč.

Kako so se v letu 2013 na omenjenih trgih odrezale avtomobilske tovarne? Pričakovano je bil po obsegu prodaje na prvem mestu koncern Volkswagen, ki pod svojim okriljem združuje številna avtomobilska imena. Korporacija je lani prodala 2,957 milijona avtomobilov, to pa je bilo 0,6 odstotka manj kot leto prej. Seveda je največ prodala tovarna Volkswagen (VW), in sicer 1,487 milijona (minus 3,5 odstotka); omeniti pa kaže, da pa je bilo decembra lani v Volkswagnovih trgovinah kar 25,4 odstotka več kupcev kot decembra 2012. Med pomembnejšimi tovarnami znotraj VW je bil lani zelo uspešen španski Seat, saj je njegova prodaja zrasla za 11, 3 odstotka, Škoda je posel povečala za 4,2 odstotka, Audi je padel za 1,4 odstotka.

Skupina PSA, ki jo sestavljata Peugeot in Citroën, je lani v EU prodala 1,311 milijona vozil, pri čemer je bil rezultat 8,4 odstotka slabši kot leta 2012. To ni veliko presenečenje, saj se zlasti Peugeot že precej časa ubada z precejšnimi težavami, pa tudi Citroënu ne gre vse po maslu. Francoski Renault, ki ga Acea v tem primeru navaja samostojno, čeprav je prvi ali drugi del skupine Renault-Nissan, je skupaj z romunsko Dacio na evropskih trgih za svoje avtomobile našel 1,076 milijona kupcev (plus 4,4 odstotka). Toda v tej številki se skriva tudi dejstvo, da je Renault zabeležil 1,1-odstotni minus, Dacia pa kar 23,3-odstotni plus, kar je največje povečanje med vsemi tovarnami, ki se pojavljajo na trgih EU!

Koncern General Motors (Opel, Vauxhall, Chevrolet) za seboj nima ugodnega leta (946 tisoč vozil, 4,3 odstotka manj), medtem ko si lahko pri münchenskem BMW (še Mini) rečejo, da bi bilo lahko tudi slabše, kot je bilo (761 tisoč prodanih avtov, 0,8 odstotka manj). Gotovo morajo biti precej v skrbeh pri italijanskem Fiatu. Vse tovarne znotraj skupine (Fiat, Lancia, Alfa Romeo ipd.) so delale in prodajale slabše kot leta 2012; prodali so 724.283 avtomobilov  ali 7,1 odstotka manj in res oddaljen spomin so časi, ko se je Fiat po tej strani z lahkoto primerjal z nemškim Volkswagnom … Dovolj ilustrativen je že podatek, da sta tako Lancia kot Alfa Romeo, nekoč paradna konja apeninske hiše in uspešni imeni ne le na stari celini, zabeležili največji padec med vsemi tovarnami (prva minus 20,1, druga minus 28,3 odstotka) in da sta obe skupaj prodali komaj 178 tisoč avtomobilov! Očitno je, da poslovna strategija prvega človeka Fiata, nikoli okravatenega Sergia Marchionneja, ni tako uspešna kot si morda želi.

Med japonskimi avtomobilskimi hišami je imela lani občuten plus le Mazda (133.464 vozil, to je bilo 16,1 odstotka več), pa tudi Toyoti se je izšlo z boljšim rezultatom (487 tisoč, 0,4 odstotka več).  Morda je manjše presenečenje lansko poslovanje južokorejske Kie, ki je sicer v lastništvu večjega Hyundaija (408 tisoč, 2,2 odstotka manj). Lanski posel je bil sicer boljši za 0,4 odstotka (210.649), kar pa je verjetno manj kot so pričakovali in upali.

Janez Kovačič