Tragedija Tragedija
Tokrat ne govorimo o tisti nesreči, ko se nesrečno zvije pločevina in poči steklo. Tokrat govorimo o pravi nesreči, o NE sreči! O tragediji,... Tragedija

VK_BCTokrat ne govorimo o tisti nesreči, ko se nesrečno zvije pločevina in poči steklo. Tokrat govorimo o pravi nesreči, o NE sreči! O tragediji, o žalosti.

Mislim, da je vsakemu duševno uravnovešenemu človeku žal vsakega sočloveka, ki umre. Bližje ti je, huje je. Ne upam si niti predstavljati občutkov staršev obeh deklet. Če bi bil moj otrok … Ne vem. Res ne vem. Ne vem.

To so čustva; prav je, da jih imamo, in prav je, da jih ne ubijemo – naj nas vsake toliko opomnejo o tem.

Prav pa je tudi, da se nekatere stvari odvijajo brez čustev. Takšna tragedija je seveda alarm za narod in prav je, da nekdo naredi objektivno analizo. Mediji imajo tragedije precej radi in jih hitro pograbijo ter skušajo analizirati. In tu se prično delati napake.

Gospodična, čedna, suverena in brezhibno urejena, deluje samozavestno in profesionalno, a ko komentira to tragedijo, pravi »… in se brez slabe vesti vrnil po tablice.« Kako ve, da je bil brez slabe vesti? Kako ve, da ga ni žrlo, da tisti hip ne bi hotel biti mrtev tudi on? Človek je bil v šoku. Kdo nas uči pravilnega vedenja v šoku? Si upate trditi, da bi sami v šoku ravnali preudarno in pravilno? Saj morda je povzročitelj res družbeno neprimeren, a tega gospodična ne more vedeti, pa tudi če je družbeno neprimeren, se morda v tistem trenutku zaradi šoka ni povsem zavedal groznega stanja, ki ga je povzročil. Morda sploh ni dojel. Ne opravičujem, hočem reči le, da je njena drobna izjavica na ogenj zlila hektolitre bencina in povzročila čustveno bolj obremenjene reakcije ljudi.

Potem so tu ljudje, ki zagrabijo vsako priložnost za samopromocijo v medijih. Pajac, ne morem reči drugače, je takoj definiral krivca: prejšnjo vlado, ki je sprejela zakon o prometu z manjšimi kaznimi za prekrške. Krasno, zdaj vemo: če bi ostale kazni enake ali večje, bi tokratni povzročitelj ne pil, počakal, da mu vrnejo vozniško dovoljenje, šel registrirat avtomobil, se peljal 47 kilometrov na uro in prav vso pozornost namenil dogajanju na in ob cesti. Ker pa so kazni zmanjšali, je načrtno naredil vse narobe, da bi kaznoval tiste, ki so sprejeli manjše kazni, za nameček pa še povzročil nesrečo z dvojnim smrtnim izidom.

In tako naprej.

Je že res, da če želiš reagirati na nekaj slabega, moraš pač poiskati krivca. A je tudi res, da – po vzoru zgornjega pajaca – večina išče krivca na napačnem koncu. Tu je zelo preprosto: kriv je povzročitelj. Konec.

Potem se le še redkokdo vpraša: zakaj pa je ravnal tako? Psihologija sicer ni matematična veda, ima pa pogosto hudo prav. Kdo, menite, bi naredil kaj takega, kar v eni sapi vsebuje štiri večje prekrške in eno večje kaznivo dejanje? Ona ali on? Starček ali mulec s preveč testosterona? Človek v socialni sredini ali tisti z roba, zgornjega ali spodnjega? Človek s počiščeno glavo ali takšen, ki ga okolica na različne načine izloča zaradi izkrivljenosti vedenja?

Evo: imamo mladeniča pri 20, ki ima dovolj denarja in nič skrbi. Da je mladenič, je nekako logično za vsakega človeka v neki dobi; da ima dovolj denarja, so zelo verjetno krivi starši – neposredno ali posredno, če gledajo skozi prste, ko se ukvarja z nečistimi posli; in da je brez skrbi, so zelo verjetno krivi spet starši.

Pa vseeno: zakaj nima kljub temu zavore v glavi? Ali vprašano drugače: če je res, da človeka ne vzgajajo le starši, pač pa tudi okolica – kako to, da mu ta ni pokazala prave poti?

Na, pa smo tu. Kakšne vzore pa ima tale testosteronski mladenič? Bavčarja, Tovšakovo, Janšo, Jankoviče in druge, katerih odgovor je enak prejšnjemu? Kakšne vrednote pa spodbuja tale režim? Ljubezen, ponos, marljivost, nežnost, pripadnost? Ravno nasprotno: egoizem, stremenje po bogastvu in prevladi, grobost, nesocialnost.

Če nam to uspe rešiti (a če mene vprašate, sem tu čisti pesimist), bomo ustvarili starše in okolico, ki bo otrokom vcepljala prave, družbeno in osebnostno lepe vrednote. In v takšnem okolju bo podobnih ekstremistov bistveno manj.

Je pa seveda lažje dvigniti obstoječe davke, uzakoniti nove in svoje govore bogatiti z mašili kot so »in pa tudi«. Aja, pa povečati kazni za prehitro vožnjo. Rešeno.

***

Takšni dogodki dajejo misliti. Večina se, žal, ukvarja z analizami, kaj bi kdo kdaj moral. Ukvarjajmo se sami s sabo in s tistimi, za katere smo odgovorni: vcepimo jim tisti čut, ki jim bo preprečil, da se kdaj vedejo na način, ki bi lahko privedel do podobne tragedije.

Vinko Kernc