Avtomobilski teden 20, 2020

EU: dizli znova dol, EBV pa znova gor.

Letošnje evropsko navdušenje nad EBV

V teh dneh se seveda pojavljajo nove in nove številke oziroma statistike o dogajanju na evropskem (in tudi drugih) trgu z avtomobili. Acea, združenje evropskih izdelovalcev avtomobilov, je predstavila številke o tem, kako je bil v prvih treh letošnjih mesecih urejen evropski avtomobilski prostor glede na vrsto pogona oziroma goriva.

Ni veliko presenečenje dejstvo, da se je v tem času delež dizelsko gnanih avtomobilov znova zmanjšal, in sicer z lanskih 32,6 na letošnjih 29,9 odstotka. Dizelska protiofenziva se torej nadaljuje in to kljub temu, da kar precej dejstev temu ni v prid. V tem času je bilo prodano nekaj več kot 738 tisoč dizelsko gnanih osebnih avtomobilov. Delež bencinsko gnanih avtomobilov je bil v tem času 52,3-odstoten, kar pa je vendarle nekaj manj kot v primerljivem lanskem času; prodanih je bilo 1,3 milijona. Na drugi strani pa je razveseljivo, da sta se povečala prodaja in s tem delež električnih baterijskih vozil (EBV) in priključnih hibridov (PHEV), ki ju statistika Acea šteje kot enotno kategorijo. Skupaj je bilo prodanih 167 tisoč tovrstnih avtomobilov, njihov tržni delež je bil 6,8-odstoten, prodaja ECB se je povečala za več kot 68, PHEV pa celo za 161 odstotkov. Med t.i. avtomobili z alternativnim pogonom so šli najbolje v promet hibridi, saj je bilo skupaj prodanih 232 tisoč vozil, njihov delež je 9,4-odstoten, rast pa nekaj več kot 45-odstotna. Vozila, ki jih poganja utekočinjen naftni plin, stisnjen zemeljski plin ali morda etanol, je bil v tem času skromen, in sicer vsega 1,6 odstotka. Acea v komentarju tega ugotavlja, da je padec prodaje vozil, ki jih poganja utekočinjen naftni plin, v veliki meri posledica zelo skromne prodaje avtomobilov na italijanskem trgu.

Nekoliko podrobnejši pregled posla z električnimi baterijskimi vozili (EBV), tistimi, na katera najbolj stavi Evropa in tudi večina njene avtomobilske industrije, ponuja nekaj presenetljivih podatkov. Tako se je v letošnjih prvih treh mesecih njihova prodaja izjemno povečala s Covidom -19 zelo prizadeti Italiji, in sicer za več kot 355 odstotkov. Te avtomobile si je omislilo 5.399 kupcev. Še bolj so bili nad temi avtomobili navdušeni na Češkem (skoraj 500-odstotna rast, prodanih je bilo 855 vozil). Povsem jasno pa je, da je bilo največ EBV v tem času prodanih na največjih evropskih trgih, recimo v Nemčiji (dobrih 26 tisoč) in Franciji, kjer se je zanje odločilo malenkost manj kot 26 tisoč kupcev. Slovenija? Od 1. januarja do 31. marca letos je v garaže zapeljalo 387 EBV, kar je po podatkih Acea več kot 96-odstotno povečanje.

***

Tovarna v Freemontu (še) miruje. Koliko časa še?

Musk hoče zagnati tovarno v Kaliforniji

V ZDA se že precej časa bije srdita bitka med predsednikom Donaldom Trumpom oziroma zvezno administracijo in guvernerji posameznih držav. Sedaj se je v ta dvoboj vmešal tudi nam dobro znani Elon Musk, lastnik in prvi človek tovarne Tesla. Razlog? Teslina tovarna v kalifornijskem Freemontu ostaja še naprej zaprta, ker tako zahtevajo tamkajšnje okrožne oblasti. Musk se temu upira in napoveduje odprtje in »če bo kdo moral zaradi tega v zapor, potem bom šel jaz«, je jasen.

Teslina tovarna v Freemontu stoji že vse od razglasitve izrednih razmere zaradi pandemije koronavirusa. Trump je že pred časom zahteval, naj zvezne države začenjajo zaganjati industrijo oziroma odpravljati omejitve, saj se je izjemno povečalo število nezaposlenih, ki sedaj že presega številke iz obdobja velike depresije ob koncu tridesetih let prejšnjega stoletja. ZDA so se v tem pogledu razdelile po politični pripadnosti in ne po tistem, kar priporoča ali zahteva medicinska stroka: republikanski guvernerji sproščajo omejitve in se ne menijo za številke o obolelih za Covidom-19 (tam je doslej za posledicami te bolezni umrlo več kot 82 tisoč ljudi), demokratski so veliko bolj previdni in zadržani. In ker je Kalifornija pod demokratsko oblastjo, ostaja Teslina tovarna za sedaj zaprta. Toda Musk se s tem ne strinja.

Zagrozil je, da bo tovarno preselil v kakšno drugo državo, recimo v Teksas ali morda Nevado oziroma da bo premislil o tem, kje bo stala nova tovarna, ki naj bi jo po sedanjih načrtih postavil v Kaliforniji. Lonček so seveda zelo hitro predstavili predstavniki drugih držav, saj je jasno, da Tesla zaposluje veliko ljudi in predstavlja eno najnaprednejših tehnoloških podjetij – vsem dosedanjim težavam navkljub.

No, v Kaliforniji, kjer se je guverner kljub vsemu strinjal s postopno obnovitvijo dela v Freemontu, se je zadeva dodatno zapletla, ker lokalne (okrožne) oblasti tega ne dovolijo. Musk jih zaradi tega toži, saj trdi, da s tem, ko se upirajo guvernerju, kršijo kalifornijsko ustavo …

***

Bruno Le Maire govori o spremembah lokacij proizvodnje.

Francoski pogled na reševanje avtomobilske industrije

Ob vsem, kar je povzročila pandemija, je jasno, da se v posameznih državah in tudi v EU pojavljajo precej nacionalni pogledi, kako iz krize. Avtomobilska industrija, ena najpomembnejših na Stari celini, ne more biti izjema. In Francija tudi ne.

Tam pravijo, da je avtomobilska industrija ena najbolj prizadetih. Bruno Le Maire, gospodarski in finančni minister, dobro znan tudi zaradi svoje vloge v aferi Carlos Ghosn, je tako pred dnevi dejal: »Pripravljeni smo pomagati, vemo, da avtomobilska industrija potrebuje pomoč, pripravljeni smo razmisliti o nadaljnjih spodbudah, toda avtomobilska industrija mora razmisliti o ukrepih za večjo učinkovitost, pa tudi o spremembi lokacij avtomobilske proizvodnje!«

Izjava je zanimiva in pomembna tudi za nas. Le Maire seveda ni imel v mislih zgolj koncerna PSA in še nekaterih manjših proizvajalcev, pač pa (ali predvsem) deloma državni Renault. V njem ima francoska država 15-odstotni lastniški delež in zato veliko besede pri vseh strateških in drugih načrtih , kar se je dobro pokazalo tudi pri reševanju vsega tistega, kar je prinesel odstop in aretacija Carlosa Ghosna, nekdaj prvega človeka zveze Renault-Nissan-Mitsubishi. Znano je, da ima Renault v Evropi 18 tovarn, toda doma, torej v Franciji, le šest. Ena je pri nas, in sicer v Novem mestu. Tam so se pred dnevi odločili, da ne zaženejo polovične nočne izmene, ker povpraševanje na nekaterih zanje najpomembnejših trgih ne sledi obsegu izdelave. Kaj torej pomeni tisto o spremembi lokacij proizvodnje? Verjetno nič posebej obetavnega …

Janez Kovačič