Suzuki Vitara 1.4 BoosterJet AVT AllGrip S

Suzuki Vitara 1.4 BoosterJet 4 WD AT S: ni karoserijski bahač, a ugaja dvobarvna karoserija, predvsem pa njen resnejši štirikolesni pogon.

Na slovenskem vrhu

Vrh je vedno zanimiv. Njegovo osvajanje ni smisel le avtomobilskega posla. Suzukijeva Vitara je na vrhu – vsaj pri nas in vsaj med manjšimi športnimi terenci, ki so lahko tudi mešanci ali crossoverji. Lovorika za komaj minulo leto je v njeni vitrini.

***

Priplezati na prodajni Olimp med športnimi terenci, torej v razredu, ki je slovensko in evropsko izjemno vroč oziroma konkurenčen, ni mačji kašelj – kljub nespornemu dejstvu, da slovenski avtomobilski prostor v evropskem pogledu ni nekaj, kar bi lahko izjemno navduševalo ali morda razočaralo. Ampak tisti, ki skrbijo za to japonsko avtomobilsko hišo na tej strani Karavank, bi smeli in morali biti zadovoljni. Pred letom dni na takšen rezultat niso računali, ali pač?!

Vitara je športni terenec s častitljivo zgodovino, saj je na tem svetu že od leta 1988. Tudi sedaj je narejena v konvencionalni, pravzaprav značilni japonski oblikovni maniri: dokaj oglata, pa brez izrazitih stilističnih posebnosti, ki krasijo vsaj nekatere konkurente. Sliši se hecno, a se mu lepo podajo 17-palčna platišča, pa karoserijska dvobarvnost, čeprav je treba zanjo doplačati 800 evrov, kar v tem razredu ni zgolj malenkost. Se pa vedno znova čudim kakšni podrobnosti: Vitarin izpuh na desni strani je podoben odtočni cevi v dotrajani kopalnici. Če bi nanj nataknili kromiran in nekaj širši izpuh, bi stalo malo, vtis bi bil bistveno boljši. Morda je tudi zaradi tega tržni uspeh Vitare toliko večji in spoštljivejši, kajti Mazda CX-3, Fiat 500X in tudi Jeep Renegade – ob Oplovi Mokki najbolje prodajani v tej kategoriji – se najprej postavljajo s karoserijsko obleko. Ta opazka je verjetno nekoliko problematična in krivična, kajti okusi so različni, toda privlačnost Vitare je očitno še nekje drugje. In to je dobro.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Tudi notranjost v celoti je narejena v tem neizrazitem, pravzaprav v nekakšnem protestantskem slogu. A nekaj malega le je: z rdečim šivom obrobljeni sedeži v kombinaciji Alkcntare in usnja, pa prav tako rdeča obroba obeh merilnikov in celo okrogle analogne ura (kar je treba ceniti) in zračnikov so morda dokaz, da pri Suzukiju niso zgolj racionalisti. Je pa večopravilni zaslon dovolj velik in hkrati postavljen dovolj visoko, sredinski tunel med sedežema ne prezajeten, volan ne prevelik in z obročem, ki lepo pade v roke. Prednja sedeža ponujata solidno oporo telesu, zadaj sedita dva spodobno in ob zloženem naslonjalu zadnje sedežne klopi je prtljažno dno ravno. Prostornina prtljažnika je tako v osnovni postavitvi kot tudi tedaj, ko je zadnja klop zložena, povsem primerljiva s prej omenjenimi tekmeci. Ni pa dvoma, da je preglednost nazaj pri Vitari vsaj za kakšno malenkost boljša, kar utegnejo ceniti nekaj starejši vozniki. Se ve, zakaj!

In se znova malce obregnem ob kakšno malenkost. Ni usodna, jasno, a bi bil vtis boljši. Potovalnemu računalniku, bistvenemu pripomočku, ukazuješ z vrtljivo palčko v enem izmed merilnikov! Se takoj zazibam skoraj tja do hipijevskih časov … A resnici na ljubo Vitara ni edini japonski avto, ki ponuja takšno rešitev. So se pa vrata težko odpirala in seveda tudi zapirala, pa ni bilo mrzlo in kilometrski števec je kazal bolj na mladost kot na starost oziroma obrabo!

Bencinski 1,4-litrski motor je po moči in vsem drugem povsem v vrhu tistega, kar ponuja japonska hiša, ki je bila še pred nekaj leti tudi v tehnološko-marketinškem ‘odnosu’ z nemškim Volkswagnom. Moči (102 kW) je za 1.310 kilogramov težak avto dovolj. Temu primerna je tudi povprečna poraba, ki se ustali malenkost pod osmimi litri(!), kar je seveda precej več kot navaja tovarna. Ker ni velike oddaljenosti od tal, se Vitara tudi v ovinkih komaj kaj nagiba, skoraj nič ne pokimava. Kombinacija s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom (1.600 evrov doplačila) je pametna in to še posebej v primeru, ko hoče biti Vitara nekaj resnejši športni terenec. Kje in kaj je ta ‘resnost’?

S 185 milimetri oddaljenosti od tal pač ne, toda Vitarin AllGrip je tiste vrste štirikolesni pogon, ki ga večina športnih terenecev (pa ne zgolj v tem razredu) nima. Običajno gre moč le na prednji kolesi in se po potrebi prenese tudi na zadnji par. Program Snow omogoča boljši oprijem na spolzkem oziroma v snegu in tudi blatu (ESP se recimo vključi tik pred zdrsom in pomaga stabilizirati avto) in če še to ni dovolj, si pomagaš z zaporo sredinskega diferenciala. Pravzaprav manjkata le še reduktor in zapora zadnjega diferenciala, pa bi bila Vitara čisto ‘zaresni’ športni terenec. Ampak takšnih tako ali tako skoraj ni več in se zdi, da je tudi zanimanje zanje čedalje bolj akademsko.

Japonski športni terenec na slovenski Olimp v tem razredu zanesljivo ni splezal ob občutni pomoči opisane variante, ki stane malenkost manj kot 23 tisoč evrov! Najbolj zmogljiv motor, najboljša oprema in nekaj dodatkov potisnejo ceno visoko. Toda tudi v najcenejši izvedbi Vitara ni tako poceni, da bi svojo slovensko tržno uspešnost gradila zgolj na censkem ‘dampingu’. Prav zato je njen dosežek toliko pomembnejši. Očitno je prava izbira (tudi) za tiste, ki si želijo imeti športni terenec in pravi štirikolesni pogon. In zanj ne odšteti premoženja.

Janez Kovačič

Odčitki in meritve

Okoliščine meritev: temperatura okolice 9° C – suha cesta – stanje števca prevoženih kilometrov 12.977 –samodejni menjalnik– gume 215/55 R 17 V Kumho Winterraft WP 71

Poraba in trušč

60 km/h, 1.500/min: 3,7 l/100 km – 83 dB

100 km/h, 1.800/min: 5,3 l/100 km – 87 dB

130 km/h, 2.300/min: 5,7 l/100 km – 92 dB

160 km/h, 3.200/min: 11,0 l/100 km – 94 dB

Testni krog: 7,8 l/100 km

Pohvale

+ motor

+ pogon AllGrip

+ preglednost nazaj

+ sedenje zadaj

+ ravno prtljažno dno ob zloženem zadnjem sedežnem naslonjalu

Graje

– poraba goriva

– upravljanje potovalnega računalnika

– težko odpiranje vrat

Na kratko

Vitara dokazuje, da je mogoče kljub relativni tržni anonimnosti v zelo konkurenčnemu razredu majhnih športnih terencev oziroma križancev splezati povsem na vrh – zavoljo učinkovitega pogona, povsem spodobnega udobja in očitno tudi primerne cene.

Cene

Suzuki Vitara 1.4 BoosterJet S: 19.200  evrov

Suzuki Vitara 1.4 BoosterJet AllGrip S: 20.500 evrov

Testni Suzuki Vitara 1.4 BoosterJet AllGrip AVT S: 22.906 evrov

(Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb.)

Tehnični podatki (proizvajalec)

Motor: 4-valjni –turbobencinski, neposreden vbrizg – gibna prostornina 1.373 cm³ – največji navor 220 Nm pri 1.500-4.000/min – največja moč 103 kW (140 KM) pri 5.500/min

Pogon: samodejni menjalnik (6) – pogon na vsa štiri kolesa

Voz in obese: terenski kombi – samonosna karoserija, 5 vrat, 5 sedežev – spredaj posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, stabilizator – zadaj poltoga prema , vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – volan z zobato letvijo, električen servo – gume Kumho 215/55 R 17 V Winteraft WP 71

Mere: dolžina 4.175 mm – širina 1.775 mm – višina 1.610 mm – medosna razdalja 2.500 mm – najmanjša razdalja od tal 185 mm – rajdni krog 10,4 m – prtljažnik 375/1.120 l – posoda za gorivo 47 l

Mase: vozilo 1.310 kg – dovoljena skupna obremenitev 520 kg – dovoljena obremenitev strehe 75 kg

Zmogljivosti: največja hitrost 200 km/h – pospešek 0-100 km/h 10,2 s – poraba (kombiniran cikel) 6,6 l/100 km – izpust CO₂ 128 g/km

Foto: JK