Copyright©* na avtomobile?

Časi, ko smo svoj avtomobil lahko izboljševali sami, so mimo. Do kje bodo šle omejitve?

Današnje osnovno vprašanje se glasi: koliko bo v prihodnosti lastnik sploh lahko (še) spremenil svoj avtomobil?

Ko smo pri nas lahko še marsikaj na avtomobilu spremenili, ne da bi za to morali kjerkoli kaj dokazovati, so na zahodu že uvajali omejitve. Morda najbolj so v oči padle (tovarniške) omejitve, kakšna kolesa (platišča in gume) sme lastnik namestiti na svoj avtomobil. Sledile so prepovedi ostrih predmetov in cevne zaščite spredaj pri terencih (varnost pešcev pri trčenju), kar je zapovedala država.

Toda tako imenovani tunerji so še vedno lahko izdelovali in/ali nameščali različne (lepotne?) spojlerje, razširjali blatnike in zniževali podvozje, v zadnjem času pa posel najbolje cveti s čip tuningi, torej s posegom v elektroniko.

Zadnja vroča tema je interes proizvajalcev, ki želijo avtomobil zaščititi kot avtorsko pravico. Načelno jih razumem: ograditi se želijo v primerih, ko bi poseg vplival na prometno nesrečo in njene posledice, kajti takrat vozniki vse pogosteje krivijo avtomobil oziroma proizvajalca.

Vse skupaj se zdaj vrti okoli elektronike, ki se danes pri avtomobilu začne že s ključem in konča pri zavorah. Vse niti drži v rokah elektronika in večina avtomobilskih niti vpliva na varnost avtomobila, potnikov in posledično tudi drugih udeležencev, če pride do nesreče. Tako danes, povedano malo poenostavljeno, avtomobile ‘frizirajo’ bolj ali manj le elektrotehniki oziroma računalničarji. Med njimi so vsi od strokovnjakov do šalabajzarjev. Z delom na elektroniki lahko s cenenimi instrumenti počnejo marsikaj in v neki točki lahko resnično (in verjetno nehote, ali pač?) spremenijo vedenje stabilizacijskega sistema ESC. Kaj vse se lahko zgodi, je jasno.

Poleg varnosti ima stvar še drug vidik: s spreminjanjem programa elektronike se spremenijo (najraje seveda povečajo) zmogljivosti, a tudi izpusti! In s povečanjem moči lahko vozilo prestopi v višji davčni ali zavarovalniški razred, kar tudi pomeni, da postane(ta) država in/ali zavarovalnica nejevoljna zaradi manjšega prihodka.

Stvari ni težko preprečiti: spišeš zakon ali predpis, pa je. Prepoveš poseg v avtomobil in nadzoruješ trg. Tehnično je to preprosto, pravno in v praksi precej težje, a kaže, da bo tudi do tega prišlo.

Problem bo lahko že v samem predpisu oziroma zakonu, kako bo spisan. Najlažje je spisati popolno prepoved, ker čim gre predpis v detajle in v specifikacije, pride do lukenj v njem in do sivih con. Kaj se potem lahko dogaja, je dober primer avtomobilski šport na čelu s formulo 1.

Gledano črnogledo, bomo na koncu pristali le na dovoljenih tovarniških spremembah in morebiti še na dovoljenju za nalepke na karoseriji, od malih (reklamnih) do tistih, ki povsem pokrijejo karoserijo, da dosežemo različne učinke.

Kupcu se bo zdelo za malo, da ne sme svoje lastnine spremeniti, kar je tudi razumljivo, a drži tudi, da je takšnih, ki si želijo avtomobil tehnično spremeniti, izboljšati ali prilagoditi, vse manj.

Na koncu gre pa za načelo oziroma za princip. Če bo šlo tako naprej, bodo naši vnuki doživeli Orwellov 1984. Pa ne zgolj v avtomobilizmu.

Vinko Kernc

*avtorske pravice