Kitajski GWM prvi pred evropsko komisijo
Slovenski avtomobilski prostor (še) ni v fokusu kitajskih avtomobilskih hiš, saj ta hip svoje avtomobile pri nas prodaja le MG. Pravzaprav je kitajska avtomobilska prisotnost na evropskih oziroma trgih EU relativno zadržana ali celo skromna; njihov letošnji tržni delež pri električnih baterijskih avtomobilskih naj bi bil nekako 5,6-odstoten. Toda to se utegne kmalu spremeniti. Morda pa se utegne kaj spremeniti po tistem, ko bo – če bo – EU izpeljala napovedano preiskavo subvencioniranja kitajske avtomobilske produkcije. Prav to naj bi namreč omogočilo veliko censko konkurenčnost predvsem električno gnanih kitajskih avtomobilov na evropskih trgih. Prvi, ki se je odzval na zahtevo evropske komisije, je Great Wall Motor (GWM), tovarna, ki je pri nas in tudi na številnih drugih evropskih trgih povsem anonimna.
Kot so sporočili iz GWM, so že 11. oktobra poslali odgovore na zastavljena vprašanja. Ob tem je predsednik GWM Mu Feng ponovil znano – pričakujejo pravično in odprto trgovinsko oziroma poslovno okolje. To je zahteva, ki jo imajo v svojem portfelju tudi številni evropski izdelovalci avtomobilov, ki poslujejo na Kitajskem. Ta hip je videti, da gre v obeh primerih za pričakovanja in željo, da se okoliščine uredijo, saj morebitno poslovna ali kakšna drugačna vojna ni v interesu nobene strani. Kot poroča Reuters, se GWM pripravlja na gradnjo prve tovarne v Evropi, in sicer naj bi pogledovali po lokaciji na Madžarskem, Češkem ali celo v Nemčiji.
Je pa vsaj eno dejstvo povsem nesporno: upoštevaje naravo oziroma način delovanja kitajskega gospodarstva, ki je ne glede na to, da so številna avtomobilska podjetja v zasebni lasti – kot recimo največji izdelovalec električnih avtomobilov Geely, ki je ob tem tudi velik delničar nemškega Mercedes-Benza –, pravzaprav državna. To pomeni, da je način njihovega poslovanja tržen, a hkrati tudi pod velikim vplivom državnega načrtovanja oziroma nadzora. Z nekaj pretiravanja bi bilo mogoče reči, da gre za tržno gospodarstvo, nad katerim absolutno bedi država. S tega zornega kota so domneve o državnem subvencioniranju oziroma t.i. dampinških cenah zlasti električnih baterijskih avtomobilov precej verjetne. Toda nedvomno tudi drži, da si je evropska komisija naložila ogromno dela, pri čemer mora računati (tudi) na to, da so interesi evropske avtomobilske industrije v primeru, ko gre za Kitajsko, zelo različni. In morda je to večji problem, kot vse tisto, kar naj bi ugotovili med preiskavo.
***
Palexpo prihodnje leto, toda kakšen?
Avtomobilski saloni, vsaj takšni, kot smo jih poznali nekoč, so preteklost, pravijo. To naj bi veljalo tudi za tiste največje in najbolj znane, one, na katerih nekoč nisi smel manjkati. Eden takšnih je bil vse do leta 2020 avtomobilski salon v švicarski Ženevi. Letos se je preselil v Dubai, prihodnje leto naj bi bil znova v domačem razstaviščnem Palexpu. Ampak utegne se zgoditi, da bo bistveno drugačen.
Nemške avtomobilske hiše, prav tiste, ki so bile vse doslej vedno v mestu ob jezeru, sporočajo, da jih prihodnje leto tam ne bo. Velja za BMW, Mercedes-Benz in tudi matični Volkswagen (VW), pri čemer pri tem še ni znano, kako se bodo odločili v tovarnah, ki so sestavni del koncerna VW, torej Škoda, Cupra, Audi ipd. Zanimivo je stališče BMW, tovarne, ki prav tako doslej ni manjkala na prostorih razstavišča Palexpo v neposredni bližini letališča. Videti je, da so se v Münchnu odločili za nekoliko drugačen pristop oziroma strategijo, ki v ospredje postavlja intenzivno prisotnost na družbenih omrežjih.
Ta hip je videti, da se bodo nekoliko drugače odločili pri Stellantisu, ki prav tako kot VW združuje kopico avtomobilskih tovarn. Za sedaj velja, da se ne bodo udeležili razstave CES v Las Vegasu, ki je bila zadnja leta tudi med avtomobilskimi tovarnami dokaj popularna zaradi vse obsežnejše digitalizacije. Na splošno pa se zadnja leta vse bolj utrjuje prepričanje, da naj bo udeležba na ‘klasičnih’ avtomobilskih salonih premišljena v vseh pogledih, torej tudi stroškovnem. Morda pa se čez čas utegne zgoditi, da virtualni avtomobilski saloni na družbenih omrežjih niso tisto pravo, kajti videti avtomobil v ‘živo’ je vendarle nekaj povsem drugega. Upajmo.
***
Porsche – prodal več, predvsem pa za zaslužil več
Prejšnji teden je nemški Porsche, sestavni del korporacije Volkswagen (VW), objavil nekaj podatkov o prodaji v letošnjih devetih mesecih. So ugodni, kar ni veliko presenečenje. Sedaj je objavil tudi tisto, kar je bistveno – podatke o prometu oziroma prihodkih, dobičku ipd. Tudi ti so ugodni, veseli jih bodo predvsem delničarji. Ve se, zakaj.
Tako torej: v omenjenem obdobju je hiša iz Zuffenhausna ustvarila 30,1 milijarde evrov prihodkov. To je bilo za prijaznih 12,6 odstotka več kot v enakem času lanu. Še pomembnejše – dobička po plačilu dajatev je bilo za 5,5 milijarde evrov, kar je bilo za okroglih devet odstotkov več kot lani. Vse to je posledica ugodne prodaje, saj se je ta povečala za 9,6 odstotka na 242 tisoč avtomobilov. To med drugim pomeni, da je bilo v povprečju v vsakem trimesečju prodanih okoli 80 tisoč vozil. Pričakovati je, da bodo letos prodali tam okoli 320 ali 330 tisoč vozil, kar utegne biti rekord. Glede na to, da cen niso znižali – kvečjemu obratno – in da ob dveh športnih terencih (Macanu in Cayennu) ni zastala prodaja Porscheja 911, ikone te hiše, je povsem verjetno, da bodo v začetku prihodnjega leta objavili, da so bili v finančnem pogledu zelo uspešni. Zgodba o dolgotrajnem uspehu, ni dvoma.
Janez Kovačič