Avtomobilski teden 9, 2024

Luca de Meo: potrebujemo nekakšen evropski avtomobilski Airbus.

Ženevski avtomobilski salon in de Meove pobude

Teden se je začel s skoraj pozabljenim, pa na novo rojenim ženevskim avtomobilskim salonom. Ta hip je seveda še prezgodaj ugibati ali pisati, kako se je ali bo posrečil. Je pa nesporno dejstvo, da se na razstavišču Palexpo pojavlja bistveno manj avtomobilskih tovarn kot še pred časom, pa seveda skoraj nepredstavljivo manj kot v najboljših letih. Toda če zanemarimo tisto, kar je gotovo pomembno – avtomobilske novosti ali morda presenečenja – je že prvi novinarski dan postregel z nekaterimi zanimivimi idejami. Recimo s tistim, kar je ob predstavitvi novega električnega Renaulta 5 (spomnimo: prvi se je rodil oddaljenega leta 1972, kasneje pa je nastajal tudi v novomeškem Revozu) povedal Luca de Meo, izvršni direktor omenjene francoske avtomobilske tovarne oziroma skupine.

Med drugim je menil, da bi bilo zelo smiselno, ko bi se evropska avtomobilska industrija povezala. Takšne povezave so pred leti oziroma desetletji že obstajale (Fiat, Citroën, Peugeot), in sicer predvsem pri lahkih tovornih (gospodarskih) vozilih in so se dokaj dobro obnesle. De Meova ideja je seveda tudi posledica kitajske avtomobilske ofenzive, ki se utegne po evropskih avtomobilskih trgih razširiti predvsem s cenovno dostopnejšimi baterijskimi električnimi avtomobili. Italijan, ki se je učil pri nekaterih največjih avtomobilskih hišah na obli (Toyota, Volkswagen ipd.), omenja nekakšen avtomobilski Airbus. To evropsko letalsko združenje, v katerem imajo največje deleže Francija, Španija in seveda Nemčija, se je že pred desetletji uveljavilo v svetovnem merilu in ob Boeningu predstavlja največje letalsko podjetje na obli. »Moramo biti kreativni, saj bomo le tako prišli do dobrih rešitev,« je ob tem dejal de Meo. S kreativnostjo in z neučinkovitostjo De Meo nima težav, saj je pred leti s svojim načrtom Renaulution francoski Renault potegnil iz dokaj globoke finančne luknje, sedaj pa vse kaže, da njegova modelska in siceršnja poslovna strategija kaže dobre rezultate. Namen takšnega evropska avtomobilskega Airbusa je jasen: s sodelovanjem bi znižali stroške. Ali se bo njegova ideja prijela, je ta hip mogoče zgolj ugibati. Marsikaj je odvisno od razmer na trgu, predvsem pa od tega, kako se bo ‘posrečil’ kitajski električno-avtomobilski napada na Staro celino. A morda se nekaj že dogaja – pogovori med Renaultom in Volkswagnom o skupni uporabi oziroma ‘delitvi’ osnove, na kateri bo nastal novi električni Twingo, so menda že v ‘začetni fazi’.

***

Carlos Tavares (Stellantis) bo za delo v letu 2023 bogato nagrajen.

Tavares ne bo revež …

Koncern Stellantis, ki šteje šele tri leta, je lani oziroma vse doslej posloval dobro. To pomeni, da bodo dobro nagrajeni tudi vodilni, še posebej tisti povsem na vrhu. V mislih je Carlos Tavares, izvršni direktor skupine.

Če se ne bo zapletlo – lani se je, saj so bili delničarji skupine najprej proti predlaganemu izplačilu – bo Portugalec za delo v lanskem letu na svoj račun dobil skupaj 36,4 milijona evrov. To bo za 56 odstotkov več kot lani oziroma za delo v letu 2022. V denarju in t.i. lastniškem kapitalu bo dobil 23,4 milijona evrov, dodatnih deset milijonov evrov oziroma nekaj več pa tudi za doseganje zastavljenih ciljev v minulem letu. Skupina kotira na milanski borzi in ji gre dobro, saj je vrednost delnice lani poskočila bolj kot v povprečju avtomobilske branže. Znotraj Stellantisa je tudi ameriški Chrysler, pri čemer je ameriški sindikat UAW (United Auto Workers) ostro kritiziral politiko nagrajevanja vodilnih. Znano namreč je, da so nagrade v obliki denarja in delnic ter dodatnih spodbud najvišje prav v ZDA, precej nižje so v Evropi, še nekaj bolj na Japonskem, medtem ko ni znano, kako so plačani vodilni v kitajski avtomobilski industriji. V koncernu so ob tem objavili, da je lani njihov zaposleni – v skupini dela okoli 258 tisoč ljudi – v povprečju zaslužil dobrih 70 tisoč evrov ali 9,4 odstotka več kot leto prej. Sedaj bo treba počakati še na obvestilo, ali so bili zaposleni ob dobrem poslovanju morda dodatno nagrajeni …

***

Aston Martin je nišni izdelovalec dragih športnih avtomobilov.

Apple si je premislil, Aston Martin preložil

Načrti evropskih (in vsekakor tudi drugih) avtomobilskih tovarn, povezanih z letom 2035, ko naj bi v Evropski uniji (EU) prenehali izdelovati avtomobile z motorji na notranje zgorevanje, se vendarle nekoliko krhajo. Razlogi so znani – visoke cene električnih oziroma elektrificiranih avtomobilov, pa verjetno nekaj manjše povpraševanje po avtomobilih nasploh ipd. Ali se bo zaradi tega prej omenjeno leto ‘premaknilo’, je mogoče zgolj ugibati. Bo pa marsikaj ali največ odvisno od dogajanja na nekaterih največjih trgih EU in verjetno še najbolj od tega, kakšnega zdravja bo nemška avtomobilska industrija.

Čeprav Aston Martin ni pomemben igralec na avtomobilskem zemljevidu, pač pa butični izdelovalec dragih športnih avtomobilov, in čeprav ameriški Apple kraljuje drugje, gotovo ni mogoče prezreti novici, ki prihajata iz obeh tovarn. Aston Martin bo nekoliko zamaknil rojstvo prvega povsem električnega avtomobila, medtem ko se je temu načrtu oziroma cilju Apple povsem odpovedal. Slednji se je z avtomobili začel ukvarjati leta 2014, ko je veliko denarja vložil tudi v razvoj avtonomnega avtomobila. Že od vsega začetka ni šlo po željah in načrtih, zamenjali so kar nekaj vodilnih ekip. Odločitev, da dokončno naredijo križ čez povsem električni avtomobil, ki naj bi po nekaterih napovedih stal okoli 100 tisoč dolarjev, bo gotovo vplivala na približno 2.000 zaposlenih, ki so bili tako ali drugače vpeti v ta mega projekt. Njihova usoda še ni znana, verjetno jih bodo prezaposlili.

Pri britanskem oziroma angleškem Aston Martinu (AM) pa so napovedovali, da bodo v začetku prihodnjega leta na cesto poslali prvi povsem električni avtomobil. Sedaj so datum nekoliko premaknili – pravijo, da se bo rodil leta 2026 … Razlog je, kot že omenjeno, na dlani – skromnejše povpraševanje po električnih avtomobilih in verjetno tudi Aston Martinih. No, odločitev potemtakem niti ni tako presenetljiva …

Janez Kovačič