Avtomobilski teden 47, 2023

Ugoden posel s Teslo Y je in morda tudi ni več tako veliko presenečenje.

Deset slovenskih avtomobilskih mesecev ali (skoraj) nič presunljivega

Slovenski avtomobilski prostor oziroma trg postajata dokaj podobna tistim evropskim, ki jim pravimo zreli – pomeni predvsem to, da izjemnih sprememb, tako v minus kot tudi v plus, ni. Velja za oktober, velja za vse leto 2023, ki ga je ostalo le še za ščepec.

Po podatkih družbe Ardi d.d., ki pripravlja statistiko prodaje osebnih avtomobilov za Sekcijo za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije, se je oktobra prodaja povečala za ne tako skromnih 13 odstotkov, medtem ko je na letni ravni prirast bistveno skromnejši, in sicer 5,1-odstoten. Številke dokazujejo oziroma potrjujejo dosedanje trende: najbolje so šli oktobra in letos v promet manjši športni terenci (SUV), sledijo jim srednje veliki avtomobili tega razreda, šele nato pridejo na vrsto nekdanji prvaki oziroma vozila nižjega srednjega in nižjega razreda. Torej je (skoraj) vse tako, kot je bilo.

Pri avtomobilskih tovarnah in vrstnem redu ni sprememb, vsaj bistvenih ne. Nemški Volkswagen (VW) je precej pred zasledovalci, čeprav je njegova letošnja oziroma desetmesečna prodaja skromnejša za odstotek (6.201 vozilo). Na drugem mestu se je že pred časom utrdila češka Škoda (4.655), ki je obseg posla letos povečala za ne tako skromnih 16,3 odstotka. Renault se je nekako stabiliziral in obdržal tretje mesto (4.075), pri čemer gotovo ni zanemarljivo, da je letošnja prodaja za 16,7 odstotka večja. Največji minusi/plusi v desetih mesecih?

Ko gre za negativne rezultate, je v ospredju Hyundai, ki je zabeležil 28,5-odstotni padec. Tudi Fiat ne zaostaja prav izjemno (točno 23 odstotkov manj kot lani v tem času), Opel z 18,6 odstotka skromnejšim izkupičkom seveda ne more biti zadovoljen. Plusi so na drugi strani veliko večji, pri čemer pri nekaterih zlahka razumljivi, pri drugih postajajo že (letošnja) stalnica in s tega zornega kota vsaj nekoliko presenetljivi. V prvem primeru gre za kitajski MG, ki je prevzel britansko ime, letos pa se je prvič intenzivneje lotil slovenskega trga. Doslej je prodal 696 avtomobilov, kar je po tej statistiki 3563-odstotno povečanje. Očitno se (tudi) na slovenskem trgu uresničujejo napovedi o kitajski avtomobilski ofenzivi, ki ima svoje korenine oziroma razloge predvsem v sprejemljivih cenah. V drugo kategorijo spada ameriška Tesla. Njen prodor na slovenski trg baterijskih električnih avtomobilov (BEA) letos ne pojenja. Prodaja se je povečala za 274 odstotkov na skupaj 1.094 vozil, pri čemer so za seboj pustili Fiat, Suzuki, Seat, Mazdo in še nekaj drugih, dovolj uveljavljenih avtomobilskih imen. Zato je skoraj nujno nekaj zapisati o poslu z BEA.

Letošnji oktober je bil zanje med uspešnejšimi, saj se je za te avtomobile odločilo 396 slovenskih kupcev. Žal – to je bilo že velikokrat zapisano – omenjena statistika ne postreže s podatkom o razmerju med fizičnimi/poslovnimi kupci, kar eden pomembnih pokazateljev dogajanja na trgu. Letos je bilo tako prodanih 3.571 električnih avtomobilov, lani 1863. Povečanje je skoraj 96-odstotno, kar negira v uvodu zapisano misel. Toda ker nimamo podatka o razmerju med vrstami kupcev, je mogoče domnevati, da gre povečanje predvsem na račun podjetij (poslovnih kupcev), ki imajo pri tem zelo jasne razloge. Tako ali drugače, prodaja BEA na slovenskem trgu bi lahko zadostovala za trditev, da se utegnejo bolj ali manj zlahka uresničiti načrti EU do leta 2035. Seveda to ne drži, v tem pogledu je to zgolj kapljica v morje. Je pa na vrhu tega razreda znova in že vse leto Tesla. Model Y je doslej navdušil 882 slovenskih kupcev, kar predstavlja 40 odstotkov vseh, ki so se letos odločili za BEA. Kar presenetljivo, kajti Y zanesljivo ni med cenejšimi električnimi avtomobili – če ta kategorija sploh obstaja …

***

Evropska unija se še sonči v ugodnih avtomobilskih številkah.

EU: kar obetavno – za sedaj

In sedaj še Evropa oziroma Evropska unija. Acea, združenje evropskih izdelovalcev vozil, ki šteje kot lobistično združenje, vsaj s svojimi podatki o prodaji osebnih avtomobilov nekako zanika marsikaj tistega, kar prihaja iz avtomobilskih tovarn. A tukaj ni velikih skrivnosti – tovarne zaznavajo spremembe veliko prej vsi drugi. Ampak če bi sodili po Acea, so temni oblaki še daleč.

Statistika tako za oktober kot vse leto kaže dokaj prijazno podobo. V desetem letošnjem mesecu je prodaja na trgih 27-erice poskočila za nič skromnih 14,6 odstotka na skupaj 855 tisoč vozil. To je že petnajsti zaporedni mesec, ki se je izkazal s plusom. Hkrati je bilo v letošnjih desetih mesecih skupaj prodanih skoraj devet milijonov avtomobilov, kar je za 16,7 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Z izjemo Madžarske so vsi drugi evropski avtomobilski prostori zabeležili plus, kar velja tudi za štiri največje: v Italiji je prodaja poskočila za 20,4 odstotka, v Španiji za 18,5 odstotka, v Franciji za 16,5 odstotka in v Nemčiji za točno 13,5 odstotka. Vsaj na evropskem Zahodu torej nič novega. Razmerje med posameznimi pogoni?

Tudi tukaj skoraj vse tako kot je bilo, trendi se ne spreminjajo, vsaj v oktobru ne. Tržni delež bencinsko gnanih avtomobilov je bil 33,4-odstoten, kar je 8,1 odstotka več kot oktobra lani. Dizli poznajo le še pot navzdol. Njihov tržni delež v desetem letošnjem mesecu je bil 12-odstoten oziroma za 13,2 odstotka skromnejši kot lani v tem času. Oktobra je bilo v EU prodanih 121 tisoč baterijskih električnih avtomobilov (BEA), kar je kar za 36,3 odstotka več.

Odstotkovna povečanja so v nekaterih državah visoka in to ne prvič. Tako je v Belgiji posel zrasel za več kot 147 odstotkov, na Danskem za malenkost več kot 100 odstotkov, medtem ko se je prodaja v Nemčiji, ki šteje kot najpomembnejši avtomobilski evropski trg, povečala le za 4,3 odstotka. Ni sporno – slika je za sedaj še ugodna, a napovedi so bistveno drugačne.

***

Novi Renault 5 naj bi bil v končni verziji predstavljen v prihodnji Ženevi…

… morda pa tam tudi končna verzija novega Twinga.

Ženeva 2024 – rojstni kraj novih majhnih Renaultov?

Ni še pozabljeno, da so napovedi o prihodnjem ženevskem avtomobilskem salonu, ki naj bi bil znova na sporedu prve dni marca prihodnje leto – odpovedan je bil leta 2020 in v vsem tem času ga ni bilo –, precej negotove. Toliko bolj, ker so številne avtomobilske tovarne, prav tiste, ki v preteklosti na ženevskih tleh skoraj nikoli niso manjkale, napovedale, da jih prihodnje leto tam ne bo. Velja za Volkswagen, BMW, Mercedes-Benz, Audi, če omenimo zgolj nekatere. Francoski Renault ima očitno drugačne načrte, kajti v Ženevi naj bi predstavil končno verzijo novega Renaulta 5 v električni izvedbi. Njegova študija je bila predstavljena na letošnjem septembrskem salonu v Münchnu.

Napoved je v kontekstu zanimiva tudi za nas, in sicer v povezavi z nedavno zelo megleno napovedjo, da bo novi električni Twingo – imenovali naj bi ga Legend – morda nastajal v novomeškem Revozu. Novi Renault 5, ki naj bi bil po mnenju nekaterih oblikovan v nekakšnem retro slogu, naj bi stal »približno 25 tisoč evrov«. To je seveda daleč od cene, ki bi bilo primerna za Staro celino, kajti novi Renault 5 bo dimenzijsko zelo skromen oziroma bo spadal po tej plati med majhne avtomobile. Avto bo prvi produkt nove skupine Ampere, ki je sestavni del Renaulta in ima oziroma bo imela na skrbi zgolj elektrificirane avtomobile te francoske avtomobilske hiše. Nastajal bo v novem ElectroCityju v severni Franciji, pri čemer tovarna napoveduje doseg okoli 400 kilometrov. To je v skladu s strategijo Renaulution, ki jo je pred dvema letoma predstavil Luca de Meo, izvršni direktor skupine Renault. Renaulution se pri izdelavi elektrificiranih Renaultov osredotoča predvsem na Renaultove tovarne v Franciji. Prav zaradi tega je zanimiva napoved o tem, da naj bi električni Twingo, ki je po sedanjih fotografijah presenetljivo podoben prvi varianti, rojeni leta 1993, nastajal v Novem Mestu. A kot smo že pisali, de Meo na izrecno vprašanje, ali to drži, ni odgovoril. Morda pa bo treba počakati do prvih dne prihodnjega marca, ko bo na avtomobilskem salonu v Ženevi – če kljub vsemu bo – na ogled novi Renault 5 in morda tudi končna verzija novega Twinga.

Janez Kovačič