Avtomobilski teden 5, 2024

Luca de Meo sprejema pragmatične rešitve.

Renaultova Ampere še ne gre na borzo

Francosko skupino Renault (še Dacia in Alpine) na teh straneh spremljamo s posebno pozornostjo. Razlogi so verjetno znani, a jih kljub vsemu omenjamo: novomeški Revoz, naša edina in seveda s tem tudi največja avtomobilska tovarna, je 100-odstotno v francoski lasti. Že nekako dve leti ni jasnih namigov oziroma sporočil iz Renaulta, kakšne načrte imajo z dolenjsko avtomobilsko tovarno, ki ta hip še ni sporočila, koliko avtomobilov je lani naredila. V zadnjih lanskih mesecih je kazalo, da je Revoz celo v ožjem krogu tistih tovarn, ki naj bi izdelovale novi električni Twingo, a doslej iz Pariza še ni bilo novice, ki bi to potrjevala. Je pa te dni Renault znova v fokusu, saj očitno spreminja svoje načrte.

Že lani je Luca de Meo, izvršni direktor Renaulta, napovedal, da bo njihova skupina Ampere, ki ji je zaupana izdelava zgolj ali predvsem električnih Renaultov, začela kotirati na borzi. V ta namen naj bi se odločili za javno ponudbo delnic (IPO) institucionalnim in tudi zasebnim vlagateljem, s katero naj bi zbrali dovolj denarja za uresničitev nekaterih ambicioznih načrtov. Računali so, da naj bi tako zbrali okoli 10 milijard evrov. Sedaj pa so si premislili, in sicer, tako je bilo zapisano, »zaradi slabih razmer na borzi.« Te so posledica skromnejšega povpraševanja po električnih baterijskih avtomobilih, ob tem pa se evropske tovarne na evropskih trgih srečujejo z vse bolj ostro konkurenco kitajskih avtomobilskih hiš. »Sprejeli smo pragmatično odločitev,« je potezo označil de Meo. Pragmatizem, ki upošteva evropsko avtomobilsko realnost.

***

Baterijski električni avtomobili so šli lani v državah EU zelo različno v promet.

Električni avtomobili in Evropska unija

Čeprav se je zdelo, da je bilo minulo leto za avtomobilske tovarne povprečno, številke dokazujejo, da je bilo solidno, morda celo več kot to. Podatki evropskega panožnega združenja Acea to potrjujejo, saj je bilo lani v državah Evropske unije (EU) prodanih 10,5 milijona avtomobilov oziroma 13,5 odstotka več kot leta 2022. To je bolj ali manj znano, nekaj manj se morda ve, kako je šlo s prodajo baterijskih električnih avtomobilov (BEA) na posameznih trgih 27-terice. Slika je precej raznolika.

Lani je bilo v EU prodanih 1,5 milijona BEA. To pomeni, da je bil posel v primerjavi z letom prej večji za visokih 37 odstotkov, njihov tržni delež v skupni prodaji pa je bil 14,6-odstoten. Precej logično je, da bilo največ teh avtomobilov prodanih v Nemčiji, in sicer 524 tisoč, toda odstotek povečanja je bil najskromnejši – zgolj 11,4-odstoten! Ni mogoče spregledati, da se je v tem pogledu slabo izkazala Italija, ki spada med največje trge v EU. Tam se je za BEA odločilo vsega 66 tisoč kupcev, pa tudi v Španiji jih je bilo zgolj nekaj več kot 51 tisoč. V tem pogledu so precej pred drugimi nekatere severnoevropske države. Na Švedskem je bilo tako lani prodanih 112 tisoč BEA, na Nizozemskem več kot 113 tisoč, pa tudi Danci so se v tem pogledu dobro izkazali, saj je prodaja presegla 62 tisoč vozil. Če bi pri tem upoštevali število prebivalcev, bi bile te države nedvomno zmagovalke posla z BEA, kar pa tudi ne bi bilo vesoljno presenečenje. Slovenski rezultat je bil v tej primerjavi več kot soliden – prodanih je bilo 4.330 BEA ali skoraj 90 odstotkov več kot predlani. Primerjava s podobnimi trgi kaže, da nam je šlo razmeroma dobro – karkoli to pač že pomeni. Zgolj za primerjavo: na Slovaškem jih je bilo prodanih 2.346, na Češkem 6.700, Hrvatje so jih pokupili 1.637, Madžari 5.799 ipd. Kako je šlo v tem pogledu še nekaterim državam, ki niso članice EU, a so seveda evropske?

Zanimiva je Norveška, ki jo vedno jemljemo kot državo, ki je v tem pogledu že dolgo vodilna. Zanimivo je, da je bila lanska prodaja BEA za več kot 24 odstotkov skromnejša kot leta 2022,čeprav je bila končna številka še vedno visoka – več kot 104 tisoč vozil. V Veliki Britaniji je v garaže zapeljalo 314 tisoč baterijskih električnih avtomobilov. To pomeni, da bi bila VB drugi največji trg v EU – če bi še bila z nami …

***

Carlos Tavares, prvi pri Stellantisu, je vzel na piko Italijo.

Ping pong na relaciji Tavares-Melloni

Ne dogaja se pogosto oziroma zelo redko, da bi vodilni ljudje avtomobilskih tovarn komentirali odnose s politiko oziroma političnimi oblastmi. Če že, potem se to dogaja za zaprtimi vrati. Nekoliko je to idilo pred časom pokvaril Carlos Tavares, prvi mož koncerna Stellantis – o čemer smo pisali –, ko je javno okrcal Italijo, ki naj bi preslabo podpirala širitev električnih avtomobilov in nasploh tovrstno strategijo Evropske unije (EU). Girogia Meloni, predsednica italijanske vlade, mu je kmalu odgovorila (»če nekdo v tujini predstavlja italijanske avtomobile kot nekaj izjemnega, naj jih v Italiji tudi izdeluje«). Debata na ravni Meloni-Tavares je te dni dobila nekaj nadaljevanja.

Italijanski minister za industrijo Adolfo Urso je namreč menil, da je italijanska vlada pripravljena investirati oziroma kupiti lastniški delež v Stellantisu. To je povedal med predstavljanjem vladnega paketa pomoči oziroma paketa subvencij v vrednosti okoli 950 milijonov evrov. S tem denarjem naj bi naši zahodni sosedje pospešili prodajo električnih avtomobilov, ki so se lani (pa tudi sicer) prodajali bistveno slabše kot na drugih večjih evropskih trgih. Hkrati je Urso ponovil predlog, da naj Stellantis poveča letno izdelavo vozil v italijanskih tovarnah na milijon; lani so jih naredili okoli 750 tisoč. Ob tem je Urso še dejal: »Če želi Tavares doseči povečanje italijanskih investicij v koncern Stellantis, tako kot je to storila Francija, naj pove. Se bomo skupaj pogovorili.« Drži, treba je zgolj povedati …

Janez Kovačič