Avtomobilski teden 6, 2025

Videti je, da se Lutz Meschke poslavlja od Porscheja.

Spremembe na vrhu Porscheja?

Dokler so plusi, je vse v redu. Ko se pojavijo minusi, nič ni v redu. Velja za vse, tudi avtomobilski svet. In tudi za nekatere pri slovitem Porscheju.

Lanski rezultati tovarne iz Zuffenhausna, ki je sestavni del koncerna Volkswagen (VW), so slabi – vsaj ko je v mislih prodaja. Ta hip tovarna še ni objavila najpomembnejšega – kakšen je bil lanski finančni izplen. Toda kljub temu se zdi, da se pripravljajo spremembe, ki so po svoje logična posledica lanskega posla. Vse kaže, da se namreč poslavljata dva pomembna človeka te hiše – Lutz Meschke, ki ima na skrbi finance, in Detlev von Platen, ki je šef prodaje. Gre torej za dve pomembni funkciji, ki sta v neposredni povezavi s poslovanjem Porscheja. In znano je, da je lani tovarna prodala manj kot leto prej. Padec ni bil visok, je pa bil, kajti prodaja se je skrčila za tri odstotke. Toda bistveno je bilo predvsem to – vsaj zdi se tako –, da je strmoglavil posel na Kitajskem, kjer je bilo kupcev za visokih 28 odstotkov manj. In Kitajska ni zgolj največji avtomobilski trg na obli, je tudi – ali je bil zadnja leta – najpomembnejši trg za Porsche. Od lani ni več, pač pa sta primat prevzela Severna Amerika (in znotraj te celine ZDA), pa tudi Evropa.

In za konec še misel: ko gre slabo ali slabše, se palica zlomi na zaposlenih, torej delavcih. Sem in tja tudi na tistih, ki imajo v rokah škarje in platno. Ampak razlika je velika, ogromna – slednji odidejo s polnimi žepi.

***

Vse kaže, da ne bo združitve Honde in Nissana.

Se Honda in Nissan ne bosta ‘poročila’?

Konec lanskega leta se je začelo govoriti o morebitni združitvi dveh japonskih avtomobilskih tovarn – Honde in Nissana. Zdelo se je, da gre pri pogovorih zgolj še za določitev nekaterih bistvenih podrobnosti. Toda sedaj je videti, da poroke ne bo.

Čeprav tako pri Hondi kot tudi Nissanu nočejo komentirati novic, da je združevanje veliko bolj oddaljeno oziroma so čez načrt naredili križ, je povsem očitno, da pravega navdušenja kljub vsemu ni več. Honda je druga največja japonska avtomobilska hiša, Nissan pa tretja, pri čemer je kapitalizacijska vrednost prve skoraj 52 milijard dolarjev (po oceni Reutersa), Nissan pa naj bi bil po tej oceni vreden vsaj štirikrat manj. Kaj naj bi se v zadnjih tednih zgodilo, da je rojstvo tretje avtomobilske korporacije po obsegu izdelave vozil pod velikim vprašajem, je mogoče zgolj ugibati. Po nekaterih domnevah naj bi se pri Hondi ohladili tudi zaradi bistveno slabšega položaja Nissana v ZDA, ki so za obe tovarni zelo pomembne. Vprašanje je tudi, kaj naj bi se zgodilo z zvezo Renault-Nissan-Mitsubishi. Francoska tovarna je ob prvih novicah o morebitni združitvi Nissana in Honde sporočila, da ‘nima nič proti’, kar se je zdelo precej nenavadno. Je pa res, da je ta zveza že nekaj let – tako rekoč vse od časov, ko je ‘odšel’ slavni Carlos Ghosn, ki je še vedno v Libanonu – v krizi oziroma ni jasno, ali si oba partnerja (Mitsubishi kot tretji skoraj ne šteje) v resnici želita tesnejšega sodelovanja. Nissan je ob vsem tem tudi sredi procesa prestrukturiranja. Pomeni, da naj bi se v prihodnosti število zaposlenih zmanjšalo za okoli 9.000 oziroma 20 odstotkov vseh, ki delajo v tej tovarni. Velik in gotovo tudi zahteven ter drag rez, kar verjetno ni bilo v prid načrtom o združitvi s Hondo.

***

Ferrari je tudi lani zelo dobro delal.

Ferrari: slabše ko je, boljše je

Italijanski Ferrari, vsekakor brezčasna ikona, katere ugleda oziroma poslovnega uspeha ne morejo resno ogroziti niti nepredvidljivi časi, je bil tudi lani v dobri formi.

Maranellska tovarna utegne ob vsakoletnem povečanju izdelave in posledično tudi prodaje kmalu ostati brez avreole manufakture. Lani so na trge poslali skoraj 14 tisoč športnih avtomobilov, pri čemer je vsak četrti našel kupca na drugi strani Atlantika oziroma v ZDA. To je v okoliščinah, ki jih iz dneva v dan kreira in tudi dramatizira slovenski zet Donald Trump, za tovarno iz srednje Italije gotovo pomemben podatek. A je mogoče domnevati, da se tisti tam čez, ki si lahko omislijo Ferrarija, zaradi morebitnega Trumpovega carinskega pribitka ne bodo odpovedali želenemu avtomobilu. Kakorkoli že, lanska prodaja Ferrarijev se je v primerjavi z letom 2023 povečala za kar krepkih 14 odstotkov. Še bolj pomembna sta naslednja dva podatka: promet je bil vreden 1,74 milijarde evrov, dobička je bilo za 643 milijonov evrov, kar je 15-odstotni skok. Zanimivo in morda ne posebej presenetljivo pa vendarle je, da je prodaja Ferrarijev v zadnjih lanskih mesecih prav v ZDA poskočila za osem odstotkov. Posledica dejstva, da so tudi tisti z globokimi žepi pohiteli z nakupom? Težko verjetno, kajti na Ferrarije se čaka in vsaj v tem pogledu so na istem kot oni, ki se morajo morebiti postaviti v vrsto za desetkrat cenejši avtomobil. Sicer pa t.i. zelenega prehoda v Maranellu niso pokopali, kajti prvi povsem električni Ferrari naj bi predstavili oktobra. Benedetto Vigna, prvi pri tej hiši, pa je ob predstavitvi poslovnih rezultatov dejal, da v letu 2025 pričakujejo strmo rast. Bo že vedel.

Janez Kovačič