Avtomobilski teden 52, 2022

Retrospektiva 2022

Napovedovanje prihodnosti je očitno zanimiv posel. Vedno znova pa je aktualno vprašanje – kolikokrat se uresniči vse tisto, kar napovedo? Če bi presojali po tistem, kar se je letos dogajalo avtomobilski industriji, potem je bilo zadetkov v polno zelo malo. Malo tudi zaradi tega, ker se niti večini avtomobilskih tovarn pred letom dni ni posrečilo napovedati vsega tistega, ker se jim je dogajal skozi leto, ki ga je še za kakšen dan ali dva.

Čeprav bo treba na finančne izkaze avtomobilskih hiš počakati vsaj še mesec ali celo dva, pri japonskih vsaj do 31. marca, ko se po njihovem koledarju konča poslovno leto 2021/22, je že sedaj nesporno – zaslužile so več, kot so računale, nekatere bistveno več. Ironija te ugotovitve je še toliko večja, ker je večina letos prodala manj, pri čemer se večina še srečuje z zadregami, ki se vlečejo iz prejšnjega leta – pomanjkanje sestavnih delov, pretrgane dobavne verige in kar je še takšnega. Za ilustracijo si lahko ogledamo dogajanje na slovenskem avtomobilskem trgu.

Električni baterijski avtomobili so dragi in bodo verjetno še dražji, problem pa je tudi relativno skromna razširjenost javne polnilne mreže, gotovo bistvene za večjo tržno uveljavitev električnih vozil.

Končne številke še niso jasne, toda vse kaže, da se za nove avtomobile letos ne bo odločilo veliko več kot 40 ali 42 tisoč kupcev. Če se bo to zgodilo, bo to najskromnejše leto po 1992. Toda to so bili povsem drugačni časi, avto ni mogel biti v ospredju. Kljub temu pa velika večina slovenskih trgovcev z avtomobili ne skriva, da jim je šlo letos dobro, nekaterim zelo dobro. Porsche Slovenija, ki ima v svojih rokah več kot tretjino slovenskega trga, bo letos prodal okoli 16 tisoč vozil, manj kot lani. Toda leto 2022 »je bilo izjemno«, če citiramo prvega človeka omenjenega podjetja. Tudi skupina Emil Frey, katere tržni delež je približno 20-odstoten in ima znotraj številna avtomobilska imena (Mercedes-Benz, Fiat, Peugeot ipd.), se ne pritožuje, pri čemer je tudi njihova ocena leta, ki se poslavlja, pospremljana s superlativi. Prodati manj, zaslužiti več je nekaj, kar se doslej še ni zgodilo. In zato je leto 2022 drugačno in izjemno, vprašanje je, ali je ponovljivo.

Revoz iz Novega Mesta čaka na takšne ali drugačne novice iz Renaulta. Ni jih bilo lani, niti letos. Negotovost pa nikomur ne koristi, še najmanj dolenjski avtomobilski tovarni.

Slovenski avtomobilski prostor se je čez vse leto soočal z negotovostjo novomeškega Revoza. Tovarna, ki je v lasti francoskega Renaulta, že več kot leto čaka na sporočilo oziroma namige iz Pariza, kjer je doma lastnik. Ta pa molči, ne pove, kakšne načrte – če sploh – ima z dolenjsko tovarno, ki letos po vsej verjetnosti ne bo naredila več kot 70 tisoč vozil. Trenutno v Novem Mestu izdelujejo le dva Renaulta – Clia, ki izgublja lovoriko najbolje prodajanega avtomobila na slovenskem trgu, v njegovi lasti desetletja, in Twinga. Premalo, da bi bila lahko prihodnost zagotovljena in brezskrbna. Twingo bo v programu francoske avtomobilske hiše le še do leta 2024, kaj se bo v prihodnje dogajalo s Cliom, tudi še ni jasno. Renault je v obširnem procesu prestrukturiranja, vse bolj se osredotoča na električne avtomobile, njihovo izdelavo pa ohranja predvsem v Franciji. Pred časom je slovenski minister za gospodarstvo dejal, da prihajajo iz Francije glede Revoza spodbudne novice. To je bilo tudi vse, doslej pa ta napoved ni dobila konkretnega nadaljevanja. Agonija, ja, tudi tako je mogoče razumeti vse, kar je povezano z Revozom, se bo očitno nadaljevala tudi v letu, ki je pred nami.

Vprašanje je, koliko je skromnejša prodaja Renaulta Clia, desetletja najbolje prodajanega avtomobila pri nas, povezana z negotovo usodo Revoza in tudi vsem tistim, kar se je letos dogajalo z Renaultom.

Na evropski avtomobilski sceni se je leto dogajalo veliko. Videti je, da je leto 2035, ko naj bi električni baterijski avtomobili dokončno pometli s konkurenco, povsem nesporno s stališča okoljsko-avtomobilske strategije Evropske unije (EU). Toda ob vsem tem ni bilo mogoče preslišati opozoril oziroma pomislekov. Gotovo je zelo odmevalo mnenje Oliverja Zipseja, vodilnega pri nemškem BMW. Električni baterijski avtomobili so predragi, je opozoril. Gotovo ve, kaj in o čem govori, saj je BMW eden izmed vodilnih pri izdelavi in ponudbi električnih vozil. Tudi Akido Toyoda, izvršni direktor japonske Toyote, ki bo verjetno obdržala lovoriko največje avtomobilske hiše na obli, že precej časa dvomi predvsem o smiselnosti pospešenega uvajanja električnih avtomobilov. Toda ni videti, da bi se zaradi vsega tega spreminjali načrti Evropske unije, saj mora dokončno omenjeno strategijo potrditi le še evropski parlament. To pa v sedanjih okoliščinah zanesljivo ne bo težko.

Oliver Zipse, prvi človek BMW, je z izjavo, da so električni baterijski avtomobili predragi in zato nedosegljivi velikemu delu kupcev v Evropi, precej razburkal evropsko politično in seveda avtomobilsko sceno.

Vsekakor pa ob vsem tem ni mogoče mimo ameriške Tesle. Ali bolj natančno – Elona Muska, največjega lastnika tovarne in tudi njenega izvršnega direktorja. Vse, kar se je letos dogajalo in postalo še bolj intenzivno zadnje mesece, pa je bolj povezano z Muskovim nakupom Twitterja. Toda prav to je očitno vplivalo tudi na borzno stanje Tesle, ki je decembra bistveno drugačno kot je bilo še pred letom dni. Spomnimo: lani se je Tesla uvrstila med pet najvrednejših podjetij na svetu z borzno vrednostjo okoli 1000 milijard dolarjev. Fantastična številka, ki je dokazovala, da avtomobilska konkurenca vsaj v tem pogledu občutno zaostaja. Sedaj so številke drugačne: Tesla naj bi bila po sedanji vrednosti delnic vredna tam okoli 440 milijard dolarjev. Toda kljub temu še vedno veliko več kot Toyota (okoli 200 milijard dolarjev), Volkswagen naj bi bil vreden nekako 130 ali 140 milijard dolarjev ipd. Mnenje je, da je padec Tesle posledica Muskovega ukvarjanja s Twitterjem, kar vpliva predvsem na politične razmere v ZDA, posredno pa tudi na položaj Tesle na avtomobilskih trgih. Verjetno je v tem veliko resnice, hkrati pa dokaz, da je tudi tukaj meja med dvema pomembnima podsistemoma – političnim in gospodarskim – izjemno tanka.

Elon Musk, lastnik Tesle, z nakupom Twitterja ni naredil velike usluge tovarni, katere izvršni direktor je. Mogoče je reči, da je tovarni to precej ali zelo škodovalo.

Janez Kovačič