Avtomobilski teden 21, 2024

Carlos Tavares: boj s kitajsko konkurenco bo zelo trd.

Carlos Tavares: to je past

Carlos Tavares, prvi človek koncerna Stellantis, ki ga sestavlja šopek zelo raznolikih avtomobilskih tovarn, je nedvomno zelo uspešen menedžer. Hkrati je eden tistih, ki se sem in tja spusti tudi v debato z nekaterimi najvišjimi evropskimi politiki, pri čemer bolj ali manj jasno pove, kaj in kako. Nenazadnje še ni pozabljeno, kako sta si mnenja o (prihodnosti) italijanski avtomobilski industriji izmenjala s predsednico italijanske vlade Giorgio Meloni. Takšnih ‘pogovorov’ skoraj nismo vajeni, a so očitno okoliščine takšne, da se temu ni mogoče izogniti. Se pa Tavares na tem evropskem avtomobilskem prizorišču pojavlja tudi tedaj, ko gre za izjemno vročo zadevo – morebitne evropske dajatve na kitajske (električne) avtomobile.

Bolj ali manj je znano, da so ZDA pred nedavnim napovedale, da bodo s kar 100-odstotnimi dajatvami omejile posel s kitajskimi električni avtomobili na svojem trgu, za povrh pa naj bi dodatno obdavčili še marsikaj drugega, kar prihaja iz Konfucijeve dežele. Evropska unija (EU) je že pred meseci napovedala preiskavo, s katero naj bi ugotovila, ali Kitajska z državnimi spodbudami pomaga domači avtomobilski industriji predvsem pri električnih avtomobilih. Na nevarnost ali nesmiselnost omejevalnih ukrepov na avtomobilski relaciji Bruselj-Peking že dolgo opozarja nemška avtomobilska branža, pri čemer so najbolj glasni v Münchnu (BMW), Stuttgartu (Mercedes-Benz) in vsekakor tudi v Wolfsburgu (Volkswagen). Razumljivo, saj so na tem največjem avtomobilskem trgu pomemben igralec. Z druge strani zahodne meje, torej Francije, na to temo ni bilo slišati kaj posebnega. Razumljivo – francoske avtomobilske tovarne so na Kitajskem (še) povsem nepomembne. In ne glede na to se je sedaj oglasil Tavares.

Portugalec je bil tudi v tem primeru zelo jasen – morebitna uvedba dodatnih dajatev na kitajske električne (in druge) avtomobile bi bila past. »Ko se boriš, da bi zmanjšal stroške za kakšnih 30 odstotkov, da bi bil konkurenčen, to prinaša določene socialne posledice. Politika pa se s tem noče soočiti,« je bil neposreden Tavares. Prepričan je, da bo boj z azijskimi (torej očitno ne le kitajskimi avtomobilskimi hišami) zelo trd. »To bo zelo naporne za naše dobavitelje, za trgovce, za vse. V Evropi pogosto in radi govorimo o spremembah in to še posebej tedaj, ko so namenjene drugim,« je sklenil Tavares. Ve, kaj govori.

***

Luca de Meo je sporočil, da sodelovanja s Volkswagnom ne bo.

Nič ne bo z navezo Renault-Volkswagen

Evropska avtomobilska industrija zadnje čase precej pogosto ponavlja tisto (ali nekaj podobnega), kar je pred leti govoril že pokojni Sergio Marchionne, nekoč na čelu Fiata oziroma skupine Fiat Chrysler Automobiles (FCA): nujno je združevanje, saj bo le tako mogoče obvladati stroške in vse drugo. Toda zdi se, da okoliščine (še) niso takšne, da bi se to dogajalo v večjem obsegu.

Znano je, da sta se nemški Volkswagen (VW) in francoski Renault pogovarjala o morebiti skupni izdelavi oziroma razvoju majhnega električnega avtomobila, ki naj bi stal manj kot 20 tisoč evrov. Napoved sodelovanja se je v sedanjih okoliščinah, ko evropska avtomobilska industrija ni zmožna ponuditi cenejšega električnega avtomobila, s katerim bi bila konkurenčna predvsem kitajski ponudbi, zdela zelo smiselna. Ve se, da Renault načrtuje nov električni Twingo, avto pa bi bil v kooperaciji z nemško avtomobilsko tovarno gotovo še bolj konkurenčen – tehnološko, gotovo tudi cenovno. Sedaj pa je tudi Luca de Meo, izvršni direktor skupine Renault, povedal, da tovrstnega sodelovanja med Parizom (tam je doma Renault) in Wolfsburgom ne bo. Razlogi niso znani, neuradno pa naj bi bila predvsem za Nemce nesprejemljiva želja, da naj bi novi avto nastajal v Renaultovi tovarni. To bi bila seveda tudi priložnost za novomeški Revoz, ki naj bi bil v igri za izdelavo novega Twinga. Naša edina avtomobilska hiša tako še naprej ostaja na spolzkem – ne da bi vedela, kakšna prihodnost jo čaka v francoskem avtomobilskem naročju.

***

EU: prodaja avtomobilov v štirih letošnjih mesecih je bila solidna.

Pozitivno – bolj ali manj – v Evropski uniji

Kljub vsem zadregam in negotovosti pa evropski trgi oziroma trgi Evropske unije (EU) tudi aprila ohranjajo pozitivno rast. To velja tudi za vse letošnje mesece, pri čemer drži, da je bila prodaja v letošnjem četrtem mesecu najugodnejša. Vse skupaj bolj ali manj velja tudi za elektrificirane avtomobile in med njimi tudi baterijske električne (BEA).

Kot poroča Acea, evropsko avtomobilsko združenje, se je aprila prodaja na trgih EU povečala za zelo solidnih 13,7 odstotka. To pomeni, da je bil april najuspešnejši letošnji mesec. Prodaja je poskočila na vseh najpomembnejših trgih, pri čemer še najbolj v Španiji (plus 23,1 odstotka), v Nemčiji za 19,8 odstotka, v Franciji je bilo kupcev za 10,9 odstotka več, v Italiji pa za 7,7 odstotka. Tržni deleži posameznih vrst avtomobilov (glede na pogon) kažejo bolj ali manj standardno in s tem pričakovano podobo. Prodaja bencinskih je dosegla številko 328 tisoč, medtem ko je bilo v tem času prodanih ‘le’ v 118 tisoč dizelskih vozil. Tržna deleža sta seveda zelo različna – bencinsko gnanim je aprila pripadel točno 36-odstotni delež, dizelskim pa vsega 12,9-odstotni delež. In ‘električarji’?

Njihova prodaja je aprila poskočila za 14,8 odstotka na skupaj 108 tisoč vozil. Najbolj so se v tem pogledu izkazali v Franciji (plus 45,2 odstotka) in v Belgiji (plus 41,6 odstotka), medtem ko je bilo v Nemčiji kupcev za 0,2 odstotka manj kot aprila lani.

Na letni ravni je stanje pozitivno. Skupaj si je letos nove avtomobile v EU omislilo okoli 3,7 milijona kupcev, kar je 6,6-odstotni premik navzgor. Glede na to, da so v ospredju baterijski električni avtomobili, torej tisti, okoli katerih se plete vse bolj napeta zgodba (kar opisujemo zgoraj), naj bodo tokrat deležni nekaj dodatnih vrstic. V letošnjih štirih mesecih je prodaja dosegla številko 441 tisoč, pri čemer je bil to skok za ne tako skromnih 5,4 odstotka. Nekateri trgi so zabeležili skoraj neverjetne pluse (recimo na Malti se je posel povečal za 153 odstotkov, a je bilo prodanih le 931 vozil), po drugi strani pa Nemčija pričakovano ostaja v minusu – prodaja se je skrčila za sploh ne tako skromnih 10,8 odstotka.

Janez Kovačič