Avtomobilski teden 51, 2020 Avtomobilski teden 51, 2020
Eko sklad: znova manjše subvencije Letošnja prodaja električnih baterijskih vozil (EBV), torej tistih, pri katerih država prispeva 6.000 evrov subvencije, je bistveno ugodnejša od... Avtomobilski teden 51, 2020

Slovenski Eko sklad znižuje subvencijo pri nakupu električnega baterijskega vozila.

Eko sklad: znova manjše subvencije

Letošnja prodaja električnih baterijskih vozil (EBV), torej tistih, pri katerih država prispeva 6.000 evrov subvencije, je bistveno ugodnejša od lanske. Letos je bilo – to je precej splošno znano – prodanih 1.404 EBV, lani v tem času pa 674, kar je skoraj 2,8 odstotka letošnje skupne prodaje vseh avtomobilov. Subvencija za EBV je gotovo izjemno pomemben dejavnik obsežnejšega posla s temi avtomobili. Ampak v prihodnjem letu utegne biti precej drugače.

Po zadnji objavi slovenskega EKO sklada, ki podeljuje subvencije za nakup EBV, se bo ta s sedanjih oziroma letošnjih 6.000 evrov znižala na vsega 4.500 evrov. To med drugim pomeni, da bo ena najnižjih v Evropski uniji, po drugi strani pa se utegne zgoditi, da je ne bodo deležni vsi, kajti na voljo bo vsega 2,5 milijona evrov oziroma polovica letošnjega zneska. Torej se utegne zgoditi, da bodo subvencijo dobili tisti, ki se bodo prej odločili za nakup oziroma dokler bo dovolj denarja. Ob tem obstajata še dve omejitvi: vrednost avtomobila, katerega kupec naj bi bil upravičen do subvencije, ne bo smela preseči 65 tisoč evrov, ta pa ne bo smela preseči 20 odstotkov njegove vrednosti. Preprost izračun pomeni, da bo država prihodnje leto, če se nič ne bo spremenilo, subvencionirala nakup vsega kakšnih 550 EBV, vsi drugi se bodo zanjo lahko obrisali pod nosom. Kaj se utegne zgoditi? Verjetno se bo prodaja EBV zmanjšala, kar bi bilo v nasprotju z vsemi smernicami oziroma prizadevanji za čim manjši ogljični odtis avtomobilov. Ob tem je tudi veliko vprašanje, ali se bo uresničila napoved, da bo novi zakon o davku na motorna vozila (DMV), ki ga bo te dni obravnaval parlament, znižal ceno EBV.

Kot je bolj ali manj znano, novi zakon o DMV predvideva ničelni tovrstni davek na EBV, kar naj bi pomenilo, da naj bi bile njihove cene po 1. januarju, ko naj bi davek začel veljati, nižje. Sedaj je situacija povsem nepredvidljiva: brez subvencije 4.500 evrov bo kljub ničelnemu oziroma minimalnemu DMV težko pričakovati, da se bo v tem pogledu kaj bistvenega spremenilo, saj je bila prav subvencija eden pomembnih vzvodov oziroma razlogov nakupa. Na udaru bodo tudi ali predvsem cenejši EBV, kajti po novih pravilih EKO sklada subvencija ne sme preseči 20 odstotkov ‘investicije’. To bo skoraj zanesljivo prizadelo tudi prodajo recimo Renaulta Twinga v električni izvedbi, avta, ki nastaja v novomeškem Revozu in ki velja za prvi povsem električni Renault, izdelan pri nas. Napovedi o znižanju cen za EBV, kar se je še pred nedavnim zdelo nesporno dejstvo, so tako vse bolj negotove ali problematične.

***

Carlos Ghosn v kolesju francoskih preiskovalcev.

Ghosn pod drobnogledom francoskih oblasti

Carlos Ghosn zadnje čase ni več naša stalnica, toda vse bolj postaja očitno, da se mu ne piše prav dobro. Sedaj so se namreč zganile tudi francoske finančne oziroma pravosodne oblasti.

Te so začele preiskovati Ghosnovo finančno ‘poslovanje’ v Franciji v času od 2016 do 2019. Domnevajo, da je storil davčno utajo, čeprav se je že leta 2012 preselil iz Francije na Nizozemsko, kjer je bival kot tako imenovani nerezident. Ob tem je sodišče odredilo tudi začasen zaseg njegovega premoženja in premoženja žene Carole v višini kar 13 milijonov evrov. Tako bo država do konca preiskave držala roko nad Carolenim apartmajem v Parizu, vrednim okoli 5,9 milijona evrov, zasegli so polovico hiše v predmestju Pariza, pa tudi nekaj delnic Renaulta. Ob tem je zanimiva izjava finančnega ministra Bruna Le Maireja, ki je dejal, da je »Ghosn francoski državljan in ga bomo tako tudi obravnavali, pa naj bo v Franciji ali pa ne«. Še bo vroče.

***

Bernd Osterloch: trn v peti izvršnega direktorja koncerna Volkswagen

Volkswagen: Diessu podpora, ne pa podaljšanje pogodbe

Ta hip je videti, da se je v vrhu koncerna Volkswagen vsaj načeloma končala kriza, ki je tresla skupino nekaj zadnjih dni. Herbert Diess, izvršni direktor koncerna, je namreč dobil enoglasno podporo nadzornega sveta, torej tisto, kar je skoraj zahteval. Ni pa dobil predčasnega podaljšanja pogodbe, ki se mu izteče 2023. Očitno to vsaj sedaj ali za sedaj ni tako pomembno.

Spomnimo: Herbert Diess, ki je na čelu koncerna od leta 2018, k Volkswagnu pa je prišel ‘usodnega’ leta 2015, ko je izbruhnila afera Diesel-Gate, je pred dvema tednoma zahteval, naj mu nadzorni svet veliko prej, kot je to običajno, podaljša pogodbo o delu. Ta se, kot že zapisano, izteče leta 2023, običajno pa se tovrstne pogodbe podaljšajo leto dni pred iztekom. Nadzorni svet, v katerem imata največ besede družini Porsche in Piëch, sicer največji lastnici koncerna, nekaj moči je tudi v rokah predstavnika zvezne dežele Spodnja Saška (tam je koncern tudi doma), precej besede pa ima tudi predstavnik zaposlenih Bernd Osterloch, je podprl izvršnega direktorja. Očitno je prihajalo in verjetno še prihaja do spora predvsem na ravni Diess – Osterloch in Diessova zahteva po predčasnem podaljšanju delovne pogodbe naj bi potrdila tudi to, da je njegova poslovna strategija – električni avtomobili, avtonomna vožnja, večja poslovna in finančna učinkovitost ipd. – prava. No, nadzorni svet je zgolj deloma ugodil izvršnemu direktorju, očitno pa je to ta hip dovolj, da ne bo odstopil, kot je bilo mogoče domnevati. In zakaj napetost na relaciji Diess – Osterloch? Predvsem zaradi tega, ker je jasno, da se mora koncern Volkswagen prilagajati spremenjenim okoliščinam, to pa pomeni, da bo verjetno treba zarezati tudi v nekatere pravice zaposlenih. Novo?!

Janez Kovačič