Avtomobilski teden 50, 2024

RR Spectre je novembra zapeljal tudi v eno izmed slovenskih garaž.

Slovenija? Nič novega ali šokantnega

Ob vseh slabih novicah, ki prihajajo v velikih valovih iz avtomobilskega sveta (Evrope), bi bilo pričakovano, da je posel z avtomobili na Slovenskem skromen oziroma v minusu.

Predzadnji letošnji mesec po statistiki podjetja Ardi Int. kaže precej drugačno stanje oziroma podobo. Novembra je bilo kupcev nove avtomobilske pločevine na slovenskem trgu za spodobnih 10,8 odstotka več kot novembra lani, na letni ravni pa je plus prav tako zadovoljiv – prodaja je letos poskočila za 7,9 odstotka. Podrobnejši pregled teh številk dokazuje, da večjih presenečenj ni oziroma da se razmerja med tistimi, ki se pri nas ukvarjajo s prodajo avtomobilov, niso občutno spremenila.

Zapisati je treba nekako pričakovan ali standarden stavek: tudi letos so v ospredju majhni cestni terenci, takoj za njimi tisti srednje velikosti, potem šele pridejo na vrsto avtomobili nižjega srednjega razreda. Velja za letošnjih enajst mesecev, prav tako za november. Vse to napoveduje, da se bo trend izrazite naklonjenosti cestnim ali športnim terencem (SUV) nadaljeval tudi v naslednjem letu in verjetno bo tako še precej časa.

Ob tem se letos niso spremenila razmerja med tistimi tovarnami, ki krojijo vrh slovenskega posla z avtomobili. Po enajstih mesecih je v dokaj prepričljivem vodstvu nemški Volkswagen (VW) s prodajo 7.424 avtomobilov. Prvi je bil tudi novembra. Renault je razmeroma udobno na drugem mestu (5.503), čeprav je moral novembra to mesto prepustiti češki Škodi (432/461). Za obema se je letos uvrstila omenjena češka tovarna (5.190), nato pa sledijo japonska Toyota (3.190), pa francoski Peugeot (2.825), Hyundai (2.618) in Kia (2.201), sledi vse bolj prodorna Dacia (2.072), deseterico pa zaključujeta Audi (1.843) in francoski Citroën (1.778). Omembe vredno je, da je letos prodajo med dvajseterico tovarn najbolj povečal japonski Nissan (plus 46 odstotkov), medtem ko je Tesla strmoglavila, kajti njena prodaja se je skrčila za visokih 39,8 odstotka.

Presenečenj, vsaj večjih, ni na lestvici najbolje prodajanih vozil do konca novembra. Renaultov Clio ostaja povsem zgoraj (2.083). Pomeni, da bo skoraj zanesljivo osvojil krono najbolje prodajanega avtomobila v letu 2024. Toda slišati je, da naj bi se pri tem avtomobilu znova – kot pred leti – zatekli v dobro znano in preskušeno naročje t.i. enodnevnih registracij, kar seveda megli realno sliko avtomobilskega trga. Med peterico tistih povsem v vrhu so še Škoda Octavia ( 1.613), pa Renaultov Captur (1.503), Peugeot 2008 (1.195) in Škoda Kodiaq (1.178). V tem pogledu je opazen letošnji padec Toyote Yaris Cross (minus 9,2 odstotka) in izrazito povečanje prodaje Nissanovega Quashqaija, saj je bilo kupcev tega avtomobila v tem času za visokih 102 odstotka več.

Ker je menda vedno zanimivo pogledati (vedeti), kako je z najdražjimi oziroma izrazito športnimi avtomobili, si oglejmo tudi to. Novembra je v eno izmed slovenskih garaž zapeljal Rolls Royce Spectre, sredi leta (junija) pa Bentley Continental. Ferrari je bil kar dobro prisoten v razredu športnih avtomobilov, kajti dva slovenska kupca sta si omislila model 296 GTS, k nam je pripeljal tudi Spider SF 90, z njim pa še 296 GTB.

Električni?

V slogu znamenite knjižne uspešnice bi lahko zapisali – nič novega. V lanskih enajstih mesecih se je zanje odločilo 3.992 kupcev, v enakem letošnjem obdobju pa bistveno manj – vsega 2.860. Slovenski trg in z njim kupec se v tem pogledu obnašata tako kot na večini evropskih trgov, kjer je zadržanost pri poslu z baterijskimi električnimi avtomobil (BEA) že dolgo znana oziroma prisotna. Razlogi niso skrivnost in vse bolj postaja očitno, da se utegnejo načrti Evropske unije (EU) v tem pogledu kar korenito spremeniti. Toda čeprav je tako, kot je, sta po enajstih mesecih na vrhu v tem razredu trdno zasidrani dve Tesli – model 3 (399) in Y (355). Kaže pa omeniti še tole – tretje mesto gre Cuprinemu Bornu (287), ki je bil novembra daleč najbolje prodajani avto v tem razredu.

***

Stellantis se vrača v naročje lobističnega združenja Acea.

Stellantis se vrača

Kmalu po tistem, ko se je rodil koncern Stellantis, ki ta hip spada med štiri največje izdelovalce avtomobilov na obli, je ta izstopil iz Acee. Acea je združenje evropske avtomobilske industrije, pa čeprav so članice tudi nekatere neevropske avtomobilske hiše. Začudenju ob izstopu je bilo opazno. Gotovo pa je tega manj ob novici, ki prihaja iz omenjenega koncerna – znova hoče v naročje Acee.

Omenjeno združenje je po naravi svojega početja lobistično. Pomeni, da se zavzema za interese evropske avtomobilske industrije. Vprašanje je, kolikšna je resnična moč oziroma pomen združenja, ki ima vsako leto drugega predsednika (trenutno ji do konca leta predseduje Luca de Meo, prvi pri Renaultu). Toda dejstvo, da hoče Stellantis, dovolj pomemben igralec na evropskih trgih (in tudi na nekaterih drugih), znova v to naročje, ima svojo težo oziroma pomen. Upoštevaje znano, in sicer to, da je pred tednom odstopil Carlos Tavares, izvršni direktor Stellantisa, bi bilo mogoče sklepati, da je bil izstop njegova ideja. Sedaj je Portugalec zgodovina, izstop iz Acea prav tako …

***

Jožko Tomšič (levo), generalni direktor skupine Emil Frey v Sloveniji: devet podjetij v skupini je prilagodljivih in pripravljenih na hitre odzive.

Emil Frey in Porsche Slovenija v letu, ki je skoraj za nami

Leto se končuje, to je čas retrospektive tudi na slovenskem avtomobilskem prostoru. Kako so leto preživeli pri družbah Emil Frey, ki zastopa zajetno število avtomobilskih znamk, in Porscheju Slovenija, ki je prav tako zelo raznolika?

Družba Emil Frey v Sloveniji “pokriva” kar 12 avtomobilskih (vključno z lahkimi gospodarskimi vozili – LGV) in tri gospodarske znamke. Menijo, da bodo do konca leta prodali okoli 11 tisoč osebnih vozil in kakih 3.000 rabljenih, s tem pa so lani zadani cilji doseženi. Njihov najbolje prodajan osebni avtomobil je Peugeot 2008, pri gospodarskih pa je to dostavnik, ki je v osnovi Fiat Ducato, štejeta pa seveda tudi ter obe francoski izvedenki (Citroën Jumper in Peugeot Boxer). Tudi na račun elektromobilov (in električno gnanih gospodarskih vozil – Mercedes-Benzov tovornjak naj bi v 2025 že zapeljal na naše ceste) nameravajo v novem letu namestiti za milijon kilovatnih ur fotovoltaike, čeravno v tem hipu za tovrsten pogon ni velikega zanimanja. Med novimi modeli omenjajo elektrificirana 3008 ter 5008, prenovljeni 308, C3 Aircross (marca), prenovljeni C4, pa C5 Aircross, Junior, Topolino, Grande Pando, za katero predvidevajo podobno ceno, kot jo ima C3, prenovljeni Stelvio, Wagoneer, Outlander PHEV, elektrificirani CLA, SL in Maybach. Lancie, vsaj za zdaj, ne bo na naš trg (znamka sama izbira trge, kjer bo na voljo), glede morebitne prodaje katere od kitajskih znamk (BYD, Leapmotor) pa ni še nič znanega.

Danilo Ferjančič, generalni direktor Porscheja Slovenija (PS), je v uvodu orisal splošno sliko dogajanja tako na slovenskem kot tudi na evropskih trgih, pri čemer je zanimivo nasprotje: medtem ko se nad matičnim Volkswagnom ‘zbirajo temni oblaki’, je za PS dobro, v nekaterih primerih celo ‘super leto’. Številke niso skromne: letos bodo dobavili okoli 18.250 avtomobilov, s tem pa bodo imeli v svojih rokah okoli 32 odstotkov slovenske tržne pogače. Še bolje jim je šlo pri dobavah/prodaji fizičnim osebam, kjer bo ta delež nekako 34-odstoten. Seveda – trg z električnimi avtomobili (BEA) je letos daleč od lanskega, Ferjančič meni, da bo njihov tržni delež letos 6-, lani je bil devetodstoten. Volkswagni, tako osebna kot tudi gospodarska vozila (GV), so šli letos dobro v promet, skupni tržni delež je skoraj 15-odstoten. Minus je seveda pri poslu z BEA, prihodnje leto se tudi k nam pripeljejo Tayrorn, pa prenovljeni T-Roc, nov bo tudi sloviti Transporter.

Audi ostaja vodilna premijska znamka na slovenskem trgu, tržni delež je skoraj štiriodstoten. Letos bodo dobavili okoli 1.900 Audijev, kar je doslej tretje najuspešnejše leto v Sloveniji. Še bolj pomembno – okoli 70 odstotkov vseh avtomobilov so prodali fizičnim kupcem. Leto 2025 bo polno novosti, saj bodo ponudili pet povsem novih ali prenovljenih modelov. Za Seat/Cupro je bilo leto 2024 prelomno, pri čemer je šlo matičnemu Seatu slabše kot Cupri. Do konca leta bodo dobavili oziroma prodali nekako 1.400 vozil obeh znamk, pri čemer izpostavljajo, da so se novembra z Bornom zavihteli na slovenski vrh v razredu baterijskih električnih vozil. Prihodnje leto bodo ponudili prenovljeno Ibizo in Arono, pri Cupri pa leta 2026 pričakujejo Raval, ki bo »predstavljal nadaljnji korak k cenovni dostopnosti električne mobilnosti.« In za konec še Škoda. Njen tržni delež je višji od 11 odstotkov, prodali bodo 5.600 vozil, od tega jih bo več kot 95 odstotkov ostalo na slovenskem trgu, delež fizičnih kupcev je nekako 62-odstoten. In še tole: Octavia je najbolje prodajan avto v Sloveniji, ni pa najpogosteje registriran, pravi Petr Podlipny, direktor znamke Škoda pri PS. Zanimivo …

Janez Kovačič, Vinko Kernc