Avtomobilski teden 47, 2021

Prvak, čeprav ali morda le za mesece dni?

Oktobrski dosežek Peugeota 2008

Pomanjkanje polprevodnikov, vsekakor pa tudi pandemija oziroma precej negotova situacija, ki poslu z avtomobili ne more biti prav naklonjena, krojita evropski avtomobilski trg. V letošnjem oktobru je vsaj v Evropski uniji in posledično v vsej Evropi prodajna krivulja prav zaradi tega upognjena globoko navzdol, toda lovorika najbolje prodajanega avtomobila je šla Peugeotu 2008. Presenetljivo? Niti ne. Verjetno je presenetljivo kaj drugega.

Oktober običajno ni ‘najmočnejši’ avtomobilski mesec na Stari celini in v EU, je pa tokrat postregel z zanimivo lestvico najbolje prodajanih avtomobilov. Povsem na vrhu je bil, kot že zapisano, Peugeot 2008. Zanj se je oktobra odločilo dobrih 18 tisoč kupcev, vendar je bilo to za 5,2 odstotka manj kot oktobra lani. Zanimivo in za tovarno pomembno je, da se 2008 ni prerinil na prvo mesto zaradi dobre prodaje doma, saj bil oktobra na francoskem trgu pred njim Peugeot 208, pač pa je očitno, da je šel dobro v promet tudi drugje. Po podatkih Jato Dynamics je bil na drugem mestu Renault Clio (14.639 avtomobilov), vendar je to kar za 34 odstotkov manj kot oktobra lani. Dacia Sandero ima že nekaj časa kar čvrsto četo kupcev (nekaj več kot 14 tisoč vozil), vendar je bilo tudi to za dobrih osem odstotkov manj kot lani v tem času. Pri Peugeotu bi morali biti zadovoljni ob dejstvu, da je bil četrti na oktobrski lestvici 208, a ni mogoče spregledati, da je bila njegova prodaja za 26 odstotkov manjša. Med deseterico so še Ford Focus, pa Fiat 500 (slednji je edini med deseterico, ki je oktober končal s plusom!), za njimi pa Panda, sledila je Oplova Corsa, na devetem mestu je bil Volkswagen T-Roc, deseterico pa končuje Renault Captur. Kaj je presenetljivo?

No, gotovo tudi ali predvsem to, da manjka Volkswagen Golf. Zanj se je oktobra v Evropi odločilo nekaj več kot 11 tisoč kupcev, kar pa je bilo premalo, da bi se uvrstil med deseterico. To tudi pomeni, da je bil oktober za največji evropski avtomobilski koncern Volkswagen neugoden. Toda nekaj tolažbe vendarle je: po desetih letošnjih mesecih je bil Golf, ki nastaja v največji Volkswagnovi tovarni v Wolfsburgu, kjer je obseg produkcije na najnižji točki vse od leta 1958(!), vendarle na prvem mestu. Zanj se je letos odločilo dobrih 186 tisoč kupcev. Obliž? Vsekakor.

***

Tudi v Italiji avtomobilska industrija opozarja na številne probleme.

V Italiji ogroženih 60 tisoč delovnih mest?

Vse kaže, da utegnejo načrti oziroma zahteve Evropske unije v okviru načrta ‘Pripravljeni za 55’, ki med drugim predvideva prenehanje prodaje oziroma izdelave klasično gnanih avtomobilov do leta 2035, do leta 2030 pa naj bi se izpusti škodljivih plinov zmanjšali za nadaljnjih 55 odstotkov, vplivati tudi na stanje v italijanski avtomobilski industriji oziroma industriji sestavnih in rezervnih delov. Tako pravijo sindikati, tako menijo tudi nekateri analitiki.

Kot menijo, naj bi bilo zaradi prehoda na t.i. zeleno mobilnost v Italiji v tej veji avtomobilske industrije v nevarnosti okoli 60 tisoč delovnih mest. Kako so prišli do tega podatka, ni znano, se pa ve, da je Herbert Diess, izvršni direktor koncerna Volkswagen (VW), pred časom prav tako opozoril, da naj bi bilo prav zaradi tega pri njih ogroženih nekako 30 tisoč delovnih mest. Diess sicer meni, da naj bi bila to tudi posledica prepočasne reorganizacije koncerna, pri čemer se pogosto primerja z ameriško Teslo. Zakaj naj bi bila italijanska avtomobilska industrija sestavnih in rezervnih delov še posebej prizadeta?

Kot ugotavljajo, je pri naših sosedih veliko relativno majhnih podjetij, ki se ukvarjajo s tovrstno avtomobilsko proizvodnjo. Načrt ‘Pripravljeni za 55’ pa zahteva oziroma bo zahteval velike investicije, česar pa ta podjetja brez pomoči ne bodo zmogla. Kljub pozivom sindikatov in podjetij pa sedanja vlada ne pripravlja ukrepov, ki bi pomagali pri prehodu, ki ga predvideva in zahteva načrt EU. Zato zahtevajo, da naj vlada oblikuje poseben sklad, ki bo zaščitil majhna podjetja, hkrati pa omogočil oziroma ponudil spodbude, ki bodo povečale delež električnih baterijskih in hibridnih vozil v javnem sektorju. V Italiji dela v industriji, ki se ukvarja z izdelavo avtomobilskih delov in vsega drugega, kar je povezano z njimi, okoli 278 tisoč ljudi. Ta industrija ustvari približno 6,2 odstotka bruto domačega proizvoda, kar seveda ni malo. In zato utegnejo imeti njihove zahteve ustrezno težo.

***

Tesla je tik pred tem, da požene stroje v tovarni v Berlinu in tudi Austinu.

Tesla v Austinu in Berlinu

Ameriška Tesla je v velikem tržnem in tudi produkcijskem zagonu. V gradnji sta dve tovarni: ena v Evropi oziroma v bližini Berlina, druga v ZDA, v teksaškem Austinu. Medtem ko gradnja v Nemčiji ne teče oziroma ni tekla tako, kot so si zamislili, je precej drugače na oni strani Atlantika.

V Austinu je skoraj vse nared, saj naj bi bila gradnja končana do konca leta. Investicija naj bi bila vredna kar milijardo dolarjev. Kot je pred časom napovedal Elon Musk, izvršni direktor Tesla in največji lastnik, naj bi kmalu stekla izdelava modela Y, medtem ko naj bi se produkcija njihovega električnega poltovornjaka (Cybertruck) začela leta 2023. V tej tovarni naj bi bilo zaposlenih okoli 10 tisoč delavcev, vse pa kaže, da bo investitor na račun davčnih in drugih dajatev pridobil okoli 65 milijonov dolarjev.

Tik pred začetkom proizvodnje pa je tudi tovarna v Berlinu. Tam naj bi delalo 12 tisoč delavcev, toda po poročanju nekaterih nemških medijev se je doslej prijavilo dva tisoč ljudi. Kljub temu pa tam že snujejo svet delavcev, organ, ki je po nemški zakonodaji pomemben pri zaščiti zaposlenih, hkrati pa ima veliko besede tudi pri vseh drugih odločitvah vodstva tovarne. IG Metall, najmočnejši nemški sindikat, ki združuje tudi delavce v avtomobilski industriji, opozarja, da Tesla oziroma njen lastnik Elon Musk ni naklonjen sindikalnemu organiziranju. Upoštevaje znano dejstvo, da se je prav svet delavcev v koncernu Volkswagen uprl nekaterim načrtom izvršnega direktorja Herberta Diessa, ki zahteva hitrejše spremembe znotraj koncerna, bo morala tudi Tesla sprejeti nekoliko drugačno realnost kot v tem primeru velja v ZDA. Recimo.

Janez Kovačič