Avtomobilski teden 46, 2016

Iz Wolfsburga je prišla pričakovana novica in veliko začudenje je zgolj dokaz velike naivnosti.

Nič ni bolj starega od včerajšnje novice. Ampak ta je tako pomembna, pa hkrati tako malo presenetljiva, da zapisana novinarska maksima zgubi svoj večni pomen. Vodstvo Volkswagna in sindikati so se sporazumeli, da bodo do konca leta 2025 zmanjšali število zaposlenih za okroglih 30 tisoč! S tem se bodo, je bilo še zapisano ob tem sporočilu iz Wolfsburga, izognili nadaljnjim težavam, hkrati pa naj bi t.i. operativno maržo do leta 2020 dvignili na štiri odstotke – letos bo vsega dvoodstotna. In najprej – zakaj novica ni presenetljiva, še manj šokantna?

Nemogoče je bilo pričakovati, pravzaprav bi bil to dokaz povsem nerealnega optimizma, da afera ‘Diesel-Gate’ ne bo najbolj prizadela tistih, ki v resnici niso nič krivi – delavce! Zanimiva pri tej novici je tudi izjava vodje delavskega sveta Bernarda Osterloha: če pogledate, je dejal, kaj se v takšnih primerih dogaja v drugih podjetjih, potem je to (torej zmanjšanje števila zaposlenih) v teh težkih časih velik uspeh! Morda. Obe strani sta se namreč sporazumeli, da bo okoli 23 tisoč ljudi odšlo na mehek način, torej se bodo ali jih bodo upokojili, zmanjšali pa bodo tudi število začasno zaposlenih ipd. Ampak to ne spremeni bistvenega: na naslov v Wolfsburg prihajajo računi, ki jih bodo plačali zaposleni. Nekaj malega bo plačal tudi nekdanji prvi človek koncerna dr. Martin Winterkorn. Kolikor se ve, sedaj še ni znano, ali mu bodo morali izplačati vso ali le delno odpravnino, pri čemer se utegne za kakšen milijon ali dva obrisati pod nosom!

Drugo vprašanje, ki še nekaj časa ne bo dobilo odgovora, je precej logično: se bo val težav in s tem odpuščanja prevalil tudi čez Karavanke na našo stran? Glede na dejstvo, da številna slovenska podjetja sodelujejo s koncernom VW, bi bilo skoraj nerealno pričakovati, da se to ne bi zgodilo. Ob novici o zmanjšanju števila zaposlenih je bilo objavljeno tudi to, da naj bi hkrati ustvarili novih 9.000 tisoč delovnih mest z zagonom proizvodnje električnih avtomobilov. Toda te nove službe bodo nastala doma, se pravi v Nemčiji. Torej ne more biti sporno: afera, ki jo je povzročila neverjetna požrešnost in želja po dobičku, je in bo udarila po tistih na dnu. Kako predvidljivo in kako znano!

***

Zgodba s sistemom za merjenje povprečne hitrosti na odseku avtoceste pri Trojanah je vsaj malce butalska, sicer pa simptomatična.

Zgodba z merjenjem t.i. povprečne hitrosti med tuneloma na Trojanah, kjer je hitrost od vsega začetka omejena na 100 km/h, pri čemer so tuneli nevralgične točke prometne varnosti, je odslikava stanja v tej državici. Nujne je nekaj zgodovine: hitrost naj bi merili v smeri proti Ljubljani  na približno pet kilometrov dolgem odseku med priključkom Trojane za izvozom Podmilj. Analiza je pokazala, da je dovoljena hitrost največkrat prekoračena prav na tem delu omenjene avtoceste. Testno merjenje hitrosti opravljajo že od lanskega septembra, vendar kazni ne izrekajo. Razlogov je veliko, tako rekoč vsak drugi dan se pojavi kakšen nov. In tako se zgodba, ki ima v sebi tudi pridih butalskega, vleče v nedogled: neverjetno dolgo se je vleklo pridobivanje ustreznih certifikatov, vmes je bilo tudi nekaj odkritega podkupovanja med tistimi, ki so bili vpleteni v nakup sistema za merjenje ipd. Sedaj se je pokvarila ena izmed kamer in vprašanje je, kdaj bo popravljena. Mimogrede: merilna naprava bo prepoznala registrsko tablico ob vstopu avtomobila v merilno območje in nato znova ob izstopu, izračunala povprečno hitrost in če bo ugotovila, da je bil voznik oziroma vozilo prehitro, bo šla slika k policiji, ta bo ukrepala. Policija naj bi meritve opravljala pol leta in tudi izrekala kazni, nato pa se bodo odločili, ali bo ‘zadeva’ na tem območju oziroma cestnem odseku trajno delovala. Ampak prej, preden se bo to zgodilo, bo treba znova opraviti javni razpis in znova izbrati najboljšega ponudnika, ki bo državi prodal sistem za sekcijsko merjenje hitrosti! Sporočilo s Trojan je torej nedvoumno: ker se že poskusno uvajanje tega sistema vleče neverjetno dolgo, je na dlani, da je njegovo trajno delovanje pomaknjeno daleč v svetlo prihodnost. In to seveda vedo tudi tisti, ki se čez tunele peljejo, kot se jim zdi. Lepo.

***

Britanci so dobili poseben sklad, ki naj bi pripomogel k hitrejšemu širjenju električnih in avtonomnih vozil.

Čeprav se zdi, da se električni avtomobili znova in znova srečujejo s porodnimi težavami in da njihova prihodnost le ni tako obetavna, kot nekateri napovedujejo, se premika. Pri nas seveda po polžje, pri čemer je prav te dni luč dneva ugledal novi razpis Eko sklada, ki naj bi pospešil slovensko avtomobilsko elektrifikacijo. Po novem so se za električne avtomobile veliko bolj kot doslej ogreli tudi na Otoku, kjer jim še vedno ni jasno, ali je bila odločitev za Brexit prava ali napačna – je pa povsem jasno, da je šlo v veliki meri zgolj za manipulacijo. Tako ali drugače, britanska vlada je odločila ustanoviti poseben sklad v višini 390 milijonov funtov. S tem denarjem naj bi pospešili razvoj tako električnih kot tudi avtonomnih vozil, del denarja pa naj bi namenili tudi razvoju ustrezne infrastrukture. Ustrezna transportna mreža in avtomobili, ki so okolju prijazni, so bistveni za gospodarsko rast in večjo produktivnost, je bilo še dodano k tej odločitvi. Ali bo to pomagalo, da se bodo Britanci pogosteje odločali za nakup električnih avtomobilov, je seveda vprašljivo. Sedanje številke ne kažejo kakšnega izjemnega navdušenja: lani je bil delež električnih in hibridnih avtomobilov v skupni prodajo vozil vsega triodstoten. Toda ko številko obrneš nekoliko drugače, je drugačna tudi ta podoba: lanska posel s temi avtomobili je bil kar za 23 odstotkov večji kot leto prej! Stara resnica se torej potrjuje – statistika je (lahko) tudi laž …

Janez Kovačič