O zanesljivosti avtomobilov

Porsche: pogost zmagovalec lestvic zanesljivosti avtomobila.

Naj takoj razčistimo: zanesljivega, enoličnega podatka o resnični zanesljivosti avtomobilov ni. V svetu, kakršen je zdaj, ne more obstajati. Lahko pa si, če vas zanima, pomagate na več načinov.

Prvič, sledite izsledkom neodvisnih podjetij, ki se s tem ukvarjajo profesionalno. Dokler se ne izkaže drugače, smemo namreč zaupati, da gre v takšnih primerih za resnične rezultate. Je pa pri tem vedno treba poznati okoliščine ‘meritev’: kaj točno so merili, kakšen je bil vzorec meritev, na katerem trgu so izvajali raziskavo in podobno.

Pred leti sem pripravljal članek o zanesljivosti avtomobilov in iskal podatke, ki bi pripeljali do dokončne ugotovitve oziroma ultimativne lestvice. Virov je kar precej in izkazalo se je, da so rezultati v splošnem precej različni od enega do drugega. To se da razložiti tudi brez teorije zarote oziroma brez paranoje, da so kateri od rezultatov ‘plačani’. Namreč: kakor so različna izhodišča, tako so različni rezultati. Že od države do države je drugače; medtem ko je veljal Fiat v Veliki Britaniji med bolj zanesljivimi in nemški izdelki med manj, je bilo v Nemčiji povsem nasprotno. Tu bi si skoraj bolj upal verjeti Britancem, saj nimajo nobene posebne naklonjenosti ne do enega ne do drugega. Po drugi strani je lahko ključ do razlik tudi v tem, od kod prihajajo ti rezultati – najbolj pošteno je okvare slediti pri neodvisnih virih, v našem primeru denimo pri organizacijah za pomoč na cesti, a je treba vedeti, da uživa marsikateri lastnik avtomobila (predvsem prestižnejše znamke) ‘pomoč na cesti’ od pooblaščenih servisov, ki pa seveda okvar in napak ne obešajo na veliki zvon. Lastniki teh okvarjenih dragotcev pa tudi najbrž ne.

Kljub temu pa lahko na osnovi več podatkov izluščimo vzorce. Ti pravijo, da so v splošnem ‘japonci’ in ‘korejci’ opazno bolj zanesljivi od ostalih, konkretno pa pogosto daleč vodi – Porsche.

Nedavna raziskava znane firme JD Power v ZDA, nastala na osnovi odgovorov lastnikov novih avtomobilov po treh mesecih od nakupa, je navrgla še eno lestvico, je pa bolj od konkretnih številk z lestvice pomembno to, da lahko malce skrbi vzbuja nekaj drugega – da se povprečje okvar že drugo leto veča. Medtem ko je bilo tam lani povprečje okvar na 100 avtomobilov 113, jih je letos že 116. Zdi se zanemarljivo, a predstavljate si enak trend naslednjih 10 let. Glede na razvitost industrije in s tem tudi avtomobilske industrije bi namreč pričakovali, da bo število okvar s časom padalo. Veliko pa o tem naraščanju povedo vzroki okvar oziroma problemov – gre za okvare na sistemih, ki z avtomobilom nimajo neposredne zveze, se pravi za elektronske ‘igrače’, brez katerih očitno ne gre več. Največkrat sta zatajila sistem prepoznavanja glasu oziroma glasovni ukazi in povezljivost ob pomoči sistema Bluetooth.

JD Power: lestvica okvar na 100 avtomobilov, starih 3 mesece.

Zanimivo je, da na napake vpliva tudi vreme, a tudi to postane bolj logično, ko izvemo, da se je v ZDA v nekaterih predelih zunanja temperatura na trenutke znižala (a tudi zvišala) bolj kot običajno, to pa je vplivalo na delovanje mehanskih delov, denimo klimatske naprave, tudi motorja in menjalnika, bolj kot običajno pa trpel pa je tudi karoserijski lak.

Drugič, če verjamete v zarote, poslušajte prijatelje, znance, sosede, družinske člane ali znane osebnosti iz sveta filma, glasbe in podobnega.

In tretjič, če smatrate, da so zarote pravilo in poštenost redka izjema, potem verjemite, kar hočete verjeti. Za marsikoga je, kot kaže praksa, tako še najbolje.

Nihče ne more ovreči trditve, da edino prva možnost temelji na resnih raziskavah in posledično daje oprijemljive podatke, je pa kljub temu v resničnem življenju tistih, ki stavijo na drugo in tretjo možnost, ki obe temeljita na s čustvi obremenjenih podatkih krepko premajhnega vzorca za resno analizo, veliko veliko več. Tudi prav, samo da s(m)o zadovoljni.

Vinko Kernc