Avtomobilski teden 45, 2021 Avtomobilski teden 45, 2021
Močni zavezniki Herberta Diessa Nemški Volkswagen (VW) je pogosto v središču pozornosti, v zadnjem času še nekaj bolj. Pravzaprav je v središču njegov prvi... Avtomobilski teden 45, 2021

Herbert Diess: ima pomembne zaveznike, toda tudi neugodne nasprotnike.

Močni zavezniki Herberta Diessa

Nemški Volkswagen (VW) je pogosto v središču pozornosti, v zadnjem času še nekaj bolj. Pravzaprav je v središču njegov prvi človek Herbert Diess.

Zadnje čase se iskri predvsem na relaciji svet delavcev-Diess. Prvi je zelo vpliven znotraj koncerna, saj ima v nadzornem svetu kar 20 sedežev oziroma članov. Pred nedavnim je Daniela Cavallo, predsednica tega sveta, Diessu očitala, da pogosto »objavlja lepe fotografije s svojih ‘izletov’, toda polprevodnikov še vedno nimamo«. Nasprotovanja se vlečejo tudi ali predvsem zaradi tega, ker Diess meni, da se koncern prepočasi spreminja in prilagaja novim časom, pri čemer pogosto v ospredje postavlja ameriško Teslo. Skoraj prepričan je, da je zaradi tega v nevarnosti vsaj 30 tisoč zaposlenih v VW. Merjenje moči med Diessom in vplivnim svetom delavcev je seveda posledica negotovih okoliščin, v katerih se je v zadnjih dveh letih znašla avtomobilska industrija. Herbert Diess, star 62 let, ima pogodbo do julija 2025, v njegov bran pa sta se te dni postavili tudi družini Piëch-Porsche. Ti dve imata v svoji lasti 50 odstotkov Porscheja, slednji pa največji Volkswagnov delničar, saj je njun lastniški delež kar 31,4-odstoten. Za njima precej zaostajata naslednja dva velika lastnika VW, in sicer arabski Katar (14,6 odstotka) in nemška zvezna deleža Spodnja Saška (11,8 odstotka). Obe družini sta se torej postavili na Diessovo stran. Toda to še ne pomeni, da bo lahko udobno sedel na svojem stolu vse do konca svojega mandata. Utegne biti še bistveno bolj naporno, kot je ta hip.

***

Kimbal Musk, brat veliko bolj znanega Elona, se je odločil za prodajo Teslinih delnic.

Posli znotraj družine Musk

Pri Tesli se res dogaja veliko. Morda je to ena izmed možnosti, da si vedno v središču pozornosti, kar se zdi v sedanjih časih dovolj pomembno in verjetno donosno.

Kimbal Musk, brat veliko bolj znanega, pomembnega in seveda bistveno bogatejšega Elona, je prodal 88.500 Teslinih delnic v času, ko je borzna vrednost delnice znašala 1.229 dolarjev. To se je zgodilo dan prej, preden je Elon objavil, da bo prodal deset odstotkov Teslinih delnic, če se bodo uporabniki Twiterja tako odločili. Kot pravijo, je Kimbal Musk, ki je tudi član uprave te avtomobilske družbe, s prodajo iztržil nekako 109 milijonov dolarjev. Toda kljub tej prodaji bo Kimbal še imel v svojem portfelju veliko Teslinih delnic, saj mu jih je tudi po prodaji ostalo še nekako 560 tisoč. Kot ocenjujejo pri Bloombergu, naj bi bilo njegovo premoženje vredno nekako 950 milijonov dolarjev, torej tudi s prodajo določenega števila Teslinih delnic ne bo kakšen velik siromak. Je pa na objavo Elona Muska, da je pripravljen prodati deset odstotkov Teslinih delnic, precej burno reagirala newyorška borza. Vrednost delnice je padla za 12 odstotkov, kar je eden največjih padcev od letošnjega marca. Menda naj bi se Elon Musk odločil za prodajo tudi zaradi tega, da bo poravnal nekaj svojih dolgov, verjetno tudi davčnih. In ko gre za davke, se tam čez nič ne šalijo.

***

Hyundai vsaj v ZDA ne bo prav kmalu pozabil, zakaj jih je mogočna NHTSA kaznovala.

Avtomobilskemu žvižgaču bogata nagrada

Žvižgači ne parajo živce zgolj politiki in politikom, pač pa tudi avtomobilskim tovarnam. Ne zgodi se pogosto – se je doslej že? –, da bi tisto, kar so vedeli in povedali o dogajanju v neki avtomobilski hiši, odločilno vplivalo na ravnanje oblasti. In prav to se je zgodilo na oni strani Atlantika oziroma v ZDA.

Zgodba se je začela leta 2016. Tedaj so pri južnokorejskem Hyundaiju (in deloma tudi Kii), ki je v ZDA precej uspešen, ugotovili napako na seriji motorjev. To bi lahko povzročilo požar, vendar se južnokorejska avtomobilska tovarna ni odločila za vpoklic. Vse to je vedel tudi inženir Kim Gwang, ki je bil tedaj zaposlen pri tej južnokorejski avtomobilski tovarni. Odločil se je, da bo te informacije zaupal močni NHTSA, torej ameriški upravi za varnost avtocestnega prometa, prav tisti, ki je odigrala pomembno vlogo tako pri aferi Takata (varnostne blazine) kot še pri bolj znanem škandalu Diesel-Gate. NHTSA je kaznovala Hyundai, ki je moral plačati nekako 210 milijonov dolarjev kazni, hkrati pa nagradila žvižgača Kim Gwanga. Nagrada znaša kar 24 milijonov dolarjev. To je bilo tudi prvič, da so nagradili nekoga, ki je sporočil pomembne informacije, hkrati pa je to tudi najvišja možna nagrada, ki jo podelila omenjena uprava oziroma agencija. In seveda je pomemben tudi nauk te zgodbe oziroma nagrade …

Janez Kovačič