Avtomobilski teden 43, 2024

Nemški kancler Olaf Scholz odhaja v Indijo, spremljala ga bo tudi močna skupina predstavnikov nemške avtomobilske industrije.

Nemčija pogleduje proti Indiji

Srečanje držav skupine BRICS v ruskem Kazanu potrjuje novo delitve sveta, pri čemer utegneta biti v ospredju predvsem Kitajska in Indija, pa čeprav je prepričanje ruskega predsednika Vladimirja Putina precej drugačno. In vse to je tudi eden izmed razlogov za obisk nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki se bo v prihodnjih dneh odpravil na indijski podkontinent.

Indija je država z največ prebivalci, pri čemer je razlika v primerjavi s Kitajsko ta hip bolj ali manj minimalna. Toda napovedi glede tega in vsega drugega, predvsem pa gospodarske rasti, gredo v prid Indije. Vse to je v fokusu Nemčije, ki se srečuje z dokaj obsežno krizo domače avtomobilske industrije. Indija se zdi kot skoraj nova Kitajska, čeprav je obseg nemških investicij v tej državi bistveno skromnejši kot na Kitajskem. Leta 2022 je bila vrednost nemških investicij v Indiji nekako 25 milijard evrov. Velika številka, toda kljub vsemu je to zgolj 20 odstotkov tistega, kar je Nemčija omenjenega leta investirala na Kitajskem. V Nemčiji zato ocenjujejo, da se bo delež nemških investicij v Indiji do konca desetletja povečal na 40 odstotkov vrednosti investicij v kitajsko gospodarstvo. Seveda Kitajska za Nemčijo kljub vsemu ne bo nič manj pomembna kot je sedaj, toda potencial Indije se zdi bolj obetaven.

Napovedi o gospodarski rasti v prihodnjih letih so veliko bolj optimistične kot za Kitajsko, prebivalstvo je bistveno mlajše kot v severni sosedi, stroški dela so prav tako nižji ipd. Seveda se Indija srečuje s številnimi težavami, ki kazijo omenjeno podobo – korupcija, velika družbena/materialna nasprotja, tudi verska razdelitev ni nepomembna ipd. Toda za nemško avtomobilsko industrijo (in še marsikatero drugo) se zdi Indija možnost, ki je ne kaže zanemariti. Po nekaterih napovedih naj bi do konca tega desetletja postala tretje največje gospodarstvo na obli, torej za ZDA in Kitajsko. In v delegaciji nemškega kanclerja bo tudi zaradi tega izjemno močna skupina predstavnikov avtomobilske industrije.

***

Znotraj koncerna Volkswagen je šlo letos najbolje prestižnemu Porscheju.

EU: minus septembra, skromen plus v vsem letu

Ni presenetljivo – septemberski in devetmesečni podatki o poslu z avtomobili v Evropski uniji (EU) niso spodbudni. Septembra je bilo kupcev za 6,1 odstotka manj, na letni ravni je plus komaj zaznaven (plus 0,6 odstotka). Torej ni novo, da je pod črto tudi prodaja baterijskih električnih avtomobilov (BEA), tistih, okoli katerih se lomi evropska enotnost. Ko gre za avtomobilske tovarne, ostaja v ospredju nemški koncern Volkswagen (VW) in to kljub slabim novicam, ki prihajajo od tam zgoraj.

V devetih mesecih je bilo v EU prodanih malenkost več kot milijon BEA, kar je 5,8-odstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem lani. Pozna se predvsem to, da je bila v minusu Nemčija (276 tisoč vozil, 28,6 odstotka manj), pa čeprav so imeli na drugih velikih evropskih trgih (Francija, Italija, Španija) plus. Po tej strani je bil september nekaj boljši (139 tisoč vozil), saj se je prodaja povečala za 9,8 odstotka, k čemur je nekoliko pripomogel tudi plus v Nemčiji (8,7 odstotka več). Si pa tokrat nekaj bolj podrobno oglejmo, kako je šlo v tem času avtomobilskim tovarnam.

Kot že zapisano, je na vrhu Volkswagen. Njegova devetmesečna prodaja je poskočila za 1,2 odstotka na 2,1 milijona vozil. Znotraj skupine najbolj odstopa Porsche z 12,4-odstotno rastjo prodaje. Skupina Stellantis se je znašla v klopčiču težav. Prodaja letos se je zmanjšala za 5,9 odstotka na skupaj 1,3 milijona vozil. Najbolj je v tem času padel francoski DS, in sicer za 24,2 odstotka, kar nedvomno postavlja pod vprašaj obstoj te relativne sveže avtomobilske znamke. Renault je sicer v minusu (0,2 odstotka), kar ni tragično, medtem ko je skupina Hyundai (še Kia) zabeležila bolj očiten padec (minus 5,1 odstotka). Roke si lahko manejo pri japonski Toyoti. V letošnjih devetih mesecih se je njihova prodaja v EU povečala za krepkih 16,4 odstotka, pri čemer je šlo Lexusu še veliko bolje (33,8 odstotka več). BMW je tam, kjer je bil lani (plus 0,5 odstotka), bolj je padel Mercedes-Benz (3,6 odstotka manj), pri čemer ni mogoče spregledati, da je prvi prodal 528 tisoč, drugi pa 413 tisoč avtomobilov. Med tovarnami, ki jim je šlo letos bolje kot lani, so še Volvo (38,9-odstotno povečanje), pa Suzuki (plus 20 odstotkov), Mitsubishi (povečanje za 59,9 odstotka) in Honda s 33,6 odstotka večjo prodajo.

***

Donald Trump napoveduje boj tuji avtomobilski produkciji.

Trump napoveduje obdavčitev izven ZDA izdelanih avtomobilov

Dva tedna pred volitvami v ZDA tudi vse tisto, kar je povezano z ameriško in siceršnjo avtomobilsko industrijo, ni na stranskem tiru. Prej obratno.

Eden izmed pomembnih razlogov, da je Donald Trump zmagal pred nekako osmimi leti, je bila tudi dolgotrajna kriza ameriških avtomobilskih tovarn. Zvečine doma v opustošenem Detroitu so se trije veliki ameriški – General Motors (GM), Ford in Chrysler – lahko zgolj spominjali starih dobrih časov, ko so prevladovali na domačem prostoru. Tedaj je bil trg v ZDA še največji na obli, na njem so se trudile tako rekoč vse avtomobilske tovarne, ki so karkoli pomenile v avtomobilskem svetu. Pomemben razlog, da so omenjene ameriške avtomobilske hiše zašle v težave, so bile v sedemdesetih letih tudi japonske avtomobilske hiše. Ameriška politika se jih je lotila s carinami, kasneje tudi z zahtevami po odprtju tovarn v ZDA. Japonske tovarne so danes tam zelo dobro zasidrane. Prav ukrepi, ki jih je pred nekaj desetletji sprejela ameriška politika, so sedaj tudi na političnem meniju Donalda Trumpa. Sedanja administracija je že obdavčila kitajske avtomobile, Trump pa napoveduje, če bo zmagal, obdavčitev vseh avtomobilov, ki ne nastanejo v ZDA. Prst takšnih in drugačnih obtožb je usmerjen tudi proti Mehiki, kjer imajo dobro razvito avtomobilsko industrijo. Na njihovi strani je marsikaj, predvsem cenejša delovna sila oziroma manjši stroški izdelave. Vse to pomeni, da se bodo v morale s temi novimi okoliščinami v primeru nove Trumpove zmage spopasti tudi evropske avtomobilske hiše. Za nekatere to verjetno ne bo velik problem, saj recimo BMW že ima tovarno v južnokarolinskem Spartanburgu, Mercedesi nastajajo v Tuscalloosi v Alabami ipd. V nekoliko drugačnem položaju se utegne znajti Volkswagen, ki sicer ima svojo proizvodnjo v Chattanoogi, hkrati pa nekateri njegovi avtomobili (Tiguan in pri nas neznani Taos) nastajajo v mehiški Puebli. Za vse druge evropske avtomobilske znamke – bodisi francoske, italijanske ali še kakšno nemško – bi se utegnil trg v ZDA skoraj povsem zapreti. Ampak roko na srce – vse doslej jih tam skoraj ni bilo oziroma so se kar številni poskusi končali skoraj klavrno.

Janez Kovačič