Avtomobilski teden 37, 2020 Avtomobilski teden 37, 2020
Nekdanji šef Volkswagna bo moral na sodišče Medtem ko se v nemška politika ukvarja z vprašanjem, ali subvencionirati vse avtomobile ali zgolj električne oziroma... Avtomobilski teden 37, 2020

Dr. Martin Winterkorn, nekdanji šef Volkswagna, bo le moral pred sodnike.

Nekdanji šef Volkswagna bo moral na sodišče

Medtem ko se v nemška politika ukvarja z vprašanjem, ali subvencionirati vse avtomobile ali zgolj električne oziroma hibridne (o tem nekaj kasneje), se na njihovih sodiščih začenja novo in morda tudi zadnje poglavje škandala Diesel-Gate. Sodišče v Brunswicku je namreč odločilo, da se lahko začne sojenje dr. Martinu Winterkornu, nekdanjemu prvemu človeku koncerna Volkswagen, in še štirim vodilnim v korporaciji. Njihova imena še niso znana. Obtožnica utegne biti precej pestra oziroma široka.

Malce za osvežitev spomina: dr. Martin Winterkorn je bil na čelu korporacije Volkswagen leta 2015, ko je v ZDA izbruhnila afera Diesel-Gate. Winterkorn je nekaj mesecev kasneje odstopil in se upokojil, Volkswagen je zabredel zelo globoko, kajti doslej ga je škandal stal več kot 30 milijard evrov. Toda ves ta čas je v zraku viselo vprašanje, ali in kaj je Winterkorn vedel. Sedaj je nemško sodišče odločilo, da se lahko začne proces, v katerem bodo skušali odgovoriti na to vprašanje. Zanimivo in pomembno je tudi, da je sodišče dopolnilo obtožnico, saj bi lahko bili Winterkorn in druga četverica obtožena delovanja kot kriminalna združba. Ob tem so sodniki menili, da so bili kupci spornih Volkswagnovih vozil oškodovani za vsaj 100 milijonov evrov. Seveda so Winterkornovi odvetniki zanikali vse, kar je navedlo sodišče, toda dejstvo je, da bo moral nekoč nesporni gospodar največje avtomobilske korporacije na obli pred sodnike. To tudi pomeni, da utegne biti obsojen. Doslej so za vse skupaj nekaj malega ‘plačali’ stranski igralci v tej sagi, a morda prihaja čas, ko se bo marsikaj spremenilo.

***

Jubilejni Nissan Leaf se je odpeljal na Norveško.

Jubilejni Leaf na Norveško

Japonski Nissan, sestavni del problematične zveze Renault-Nissan-Mitsubishi, je sem in tja že zaoral ledino neznanega. Spomnimo se samo na Qashqaija, ki je ustvaril oziroma začel trend športnih terencev zlasti na evropskih trgih, pri čemer se je ob njegovem rojstvu zdelo, da je to povsem zgrešen avtomobil. Zgodilo se je nekaj povsem drugega. No, svojo ledino je oral tudi z Leafom, čisto pravim in zaresnim električnim avtomobilom. Te dni so v britanskem Sunderlandu izdelali 500-tisočega Leafa.

Zadnje čase je bil Leaf nekoliko v ozadju, kajti ponudba oziroma produkcija električnih baterijskih avtomobilov se je skoraj izjemno povečala. Toda kljub vsemu ostaja pomemben avtomobil na tem trgu, ki ima v svoji vitrini tudi nekaj pomembnih priznanj (svetovni avto leta 2011, pa evropski avto istega leta, pa japonski avto leta ipd.). Ampak bistven je trg in očitno je, da ima Leaf kljub vsemu spoštljivo obsežen krog kupcev. Sicer pa je jubilejni Nissan odpeljal na Norveško, kar seveda tudi ne more biti veliko presenečenje. In k temu spada tudi nekaj statistike: doslej oziroma od leta 2010 so lastniki Leafov prevozili 14,8 milijarde ‘čistih’ kilometrov, kar pomeni, da je bilo ‘privarčevanih’ 2,4 milijarde kilogramov CO2. Lepo.

***

Angela Merkel: ta hip zadržana pri konkretni pomoči avtomobilski industriji.

Nemčija: kako pomagati avtomobilistom?

Avtomobilska zgodnja jesen se vsaj v Nemčiji začenja na najvišji ravni – kanclerka Angela Merkel, ki je nekoč oziroma med zadnjo gospodarsko krizo precej pripomogla k zelo hitri revitalizaciji nemške avtomobilske panoge, se je virtualno sestala s predstavniki najmočnejših avtomobilistov, torej Volkswagnom, Daimlerjem AG in BMW. Videti je, da kaj zelo konkretnega niso sklenili oziroma dorekli, ob tem pa so sporočili, da se ponovno vidijo čez dober mesec in pol.

Zelo jasno je, da so pogledi, kako pomagati avtomobilski industriji, panogi, ki je za Nemčijo izjemnega pomena, različni. Pred nedavnim je transportni minister Andreas Scheuer menil, da bi morali subvencionirati tudi prodajo avtomobilov, ki jih poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem, torej tudi dizelske. Ta predlog bo v sedanjih okoliščinah morda malenkost bolj sprejemljiv kot pred pandemijo, kajti zlasti dizelski motorji so deležni pravega pogroma in njihov tržni delež se tudi v najbolj avtomobilski državi Evropske unije zadnja leta občutno zmanjšuje. Videti je tudi, da kanclerka ni naklonjena temu predlogu, pa čeprav je že dolgo znano, da ne bo več kandidirala za kanclerski naslov. Je pa nemška vlada pripravljena domači avtomobilski industriji pomagati na druge načine, denimo s pospeševanjem lastniškega prestrukturiranja. Znano namreč je, da so zlasti manjši in srednje veliki dobavitelji v veliko večjih težavah kot velike korporacije. Toda na strani nemške avtomobilske industrije je pomemben argument – neposredno daje delo oziroma kruh okoli 832 tisoč ljudem. To pa je armada, ki je ne more in tudi ne sme prezreti noben politik ali politika. Sicer pa je po svoje pomembna še ena podrobnost – kanclerka se je na daljavo pogovarjala s tremi velikimi, zraven pa ni bilo niti Opla niti Forda. No, prvi je v francoski, drugi v ameriški lasti, ampak v tovarnah enega in drugega delajo – Nemci …

Janez Kovačič

No comments so far.

Be first to leave comment below.