Avtomobilski teden 37, 2016 Avtomobilski teden 37, 2016
Avtomobilski salon v Parizu je pred vrati. Šteje med največje in najpomembnejše, na sporedu je vsako drugo leto, saj se na koledarju izmenjuje z... Avtomobilski teden 37, 2016
Letošnji avtomobilski 'mondial' v Parizu bo okrnjen. Zdi se, da so tudi pred velikimi avtomobilskimi saloni precej drugačni časi kot, so bili doslej.

Letošnji avtomobilski ‘mondial’ v Parizu bo okrnjen. Zdi se, da so tudi pred velikimi avtomobilskimi saloni precej drugačni časi, kot so bili doslej.

Avtomobilski salon v Parizu je pred vrati. Šteje med največje in najpomembnejše, na sporedu je vsako drugo leto, saj se na koledarju izmenjuje z nemškim Frankfurtom. O vlogi, pomenu in namenu prireditev, kot je Mondial De L’Automobile Paris 2016 na Porte de Versailles, se predvsem v zadnjih letih in predvsem med avtomobilsko novinarsko srenjo krešejo mnenja.

Nič presenetljivega. Prav avtomobilsko novinarstvo je doživelo tektonsko  spremembo, razumevanje avtomobilskih salonov se je spremenilo pri avtomobilskih tovarnah, tudi pri publiki, ki tovrstne prireditve obiskuje v milijonih – vsaj na Stari celini in morda še kje. Nekoč je veljalo skoraj železno pravilo – če te v Parizu, Frankfurtu, Ženevi, Tokiu, Detroitu ni, skoraj ne obstajaš. Veljalo naj bi za novinarje, še bolj za avtomobilske hiše. Ampak časi se spreminjajo.

Letošnji pariški avtomobilski ‘mondial’ bo minil brez Forda(!), ne bo niti Volva, japonska Mazda je sedaj potrdila tisto, kar je napovedala že v Ženevi (da je v francosko prestolnico verjetno ne bo), manjkali bodo tudi prestižni Lamborghini, Bentley, Rolls-Royce in verjetno še kdo. Razlogi, pojasnjeni ali zaviti v precejšnjo meglo, so različni, eni bolj drugi precej manj sprejemljivi.

Pri japonski avtomobilski tovarni pravijo, da si težko nadejajo kakšnega posebnega učinka, ko so v Parizu najbolj v ospredju domače avtomobilske hiše, torej skupina PSA in Renault. Ampak tako je bolj ali manj vedno ali vsepovsod: Frankfurt je vsako drugo leto sredi septembra najbolj in najprej nemški, v Detroitu si ameriški trije veliki vzamejo veliko prostora in posledično pozornosti, tudi tokijski salon, ki počasi izgublja pomen v primerjavi s kitajskim Šanghajem, je v japonski domeni. Morda je prav zaradi tega tako pomemben, zanimiv in obiskan ženevski salon, ki pa je, saj to ni novo, na nevtralnem terenu.

To, da ne bo Lamborghinija in Bentleyja, bi že skoraj smeli razumeti brez razlage. Obe tovarni sta pod lastniškim žezlom koncerna Volkswagen in ve se, v kakšnem položaju je ta. Varčevanje se zdi sprejemljiv razlog, čeprav so razstavni prostori premijskih izdelovalcev najbolj oblegani. Toda dvomim, da so kupci tovrstnih avtomobilov pogosti obiskovalci velikih avtomobilskih salonov. Rolls-Royce (še) ni pojasnil, zakaj ga v Pariz ne bo. Toda nekaj je povsem nesporno – prestižna avtomobilska imena so velik magnet za obiskovalce in s tega zornega kota bo tokratni mondial vsekakor osiromašen.

Bolj simptomatično in morda problematično je iskanje odgovora na vprašanje, zakaj ne bo Forda, Volva, Mazde. Gre za tovarne, ki so dovolj uspešne tudi na francoskem trgu. Če so kitajski lastniki švedske avtomobilske hiše presodili, da to nima pravega smisla, pač po svoje razume filozofije in namena razstave avtomobilov. Še manj razložljiva je poteza ameriške tovarne. Morda pa omenjena trojica na primeru Mondial De L’Automobile Paris 2016 napoveduje drugačno razumevanje pomena velikih avtomobilskih salonov, kot smo ga poznali do sedaj? Morda. Ne bi se pretirano čudil.

Avtocestne policije ne bo ali še ne prav kmalu, če sploh kdaj. Da je ideja dobra in njena uresničitev več kot smiselna, je jasno, zapletlo se je pri denarju, kakopak.

Avtocestne policije ne bo ali še ne prav kmalu, če sploh kdaj. Da je ideja dobra in njena uresničitev več kot smiselna, je jasno, zapletlo se je pri denarju, kakopak.

Ideja o slovenski avtocestni policiji – o tem sem pisal v prejšnjem avtomobilskem tednu – je očitno tako dobra in tako stara, da iz vsega tega ne bo nič. Razlog? Menda ni denarja. Ko bereš policijske razlage o tem, kako je slovensko cestno in avtocestno omrežje pokrito s policijo, si moraš priznati, da je izjemno učinkovita: število prometnikov in policistov, ki so leta 2001(!) skrbeli za nadzor prometa, se je do letos skrčilo za 124 (464/340)! Kadrovska zasedenost postaj prometnih policij je približno 70-odstotna. Slovenska policija ima sicer posebno enoto za nadzor prometa, vendar se ta ukvarja predvsem z nadzorom avtobusov, tovornjakov, prevozov nevarnega blaga, izrednih tovorov ipd., povrh pa obdeluje podatke, pridobljene s stacionarnih radarjev. S tem se ukvarja 18 policistov, trije imajo na skrbi zgolj radarje. Skratka, ena velika revščina in zato ni čudno, da predvsem v zahodnem delu EU pogostokrat Slovenijo (in vse druge balkanske države) omenjajo kot ‘mehki trebuh’ Evrope. Očitno je, da bi avtocestna policija prišla zelo prav, a denarja, kot že rečeno, ni, pa tudi vrh prometne policije je mnenja, da je bolje oziroma bi bilo učinkoviteje, ko bi okrepili obstoječe postaje prometnih policij in prej omenjeno posebno enoto. Kaj torej? No, vse bo tako, kot pač je. In če pri vsem malce pozabiš na promet in avtocestno policijo, se zdi kot ironija napoved, da naj bi imela ključno vlogo pri novem (morebitnem ) valu beguncev znova policija, deloma tudi prometna. Ta si bo lahko pomagala s slovensko vojsko, ki pa bi na vaje NATO skoraj odšla s starimi jugoslovanskimi kalašnikovkami – ker za nove belgijske puške nima več streliva …

Graška Magna Steyr je tovarna, ki je dobro znana tudi pri nas, po sedanjih napovedih pa naj bi Avstrijci gradili novo tovarno v bližini Maribora.

Graška Magna Steyr je tovarna, ki je dobro znana tudi pri nas, po sedanjih napovedih pa naj bi Avstrijci gradili novo tovarno v bližini Maribora.

Iz Maribora, tega nekdaj izjemno močnega industrijskega mesta, prihaja presenetljiva in dobra novica: graška Magna Steyr, sestavni del kanadske družbe Magna International, naj bi na obrobju mesta oziroma v neposredni bližini letališča že prihodnje leto začela graditi tovarno. Najprej naj bi zgradili veliko lakirnico in tovarno za izdelavo karoserij vozil, ki nastajajo v graški tovarni. Menda so v igri Jaguarji in Beemveji. Delo naj bi dobilo 3.000 delavcev. Ta hip je videti oziroma slišati tako, kot da je posel že sklenjen, postoriti bo treba le še nekaj nepomembnih malenkosti.

Degradirano zemljišče, veliko okoli 100 hektarjev, ima kar 108 lastnikov. Tem naj bi po sedanjih napovedih ponudili trikratnik vrednosti kvadratnega metra kmetijske površine, kar verjetno pomeni, da bodo ali bi kar dobro zaslužili. Lepo, a dejstva so pač takšna, da ima stotnija lastnikov svojo računico in je težko verjeti, da bodo brez resnih zadržkov sprejeli ponudbo. Precej nenavadno je, da o nameri avstrijske tovarne, kjer je svojo pot začel tudi naš Janez Puh (avstrijski so ga prekrstili v Pucha), ni bilo prej nič slišati. Gre za veliko investicijo, ki mora zanimati marsikoga ne le pri nas, pač pa tudi v Avstriji, Madžarskem, na Hrvaškem ipd. Kot je slišati, so se Avstrijci pogovarjali z madžarskim Sombotelom, toda na strani Maribora je dejstvo, da je zemljišče v neposredni bližini letališča, da je zraven industrijski tir in avtocesta in še marsikaj. Sedaj je vse ali skoraj vse v rokah Mestne občine Maribor, ki jo čaka veliko dela. Bi moralo biti drugače?

Če je ponudba Magne Steyr resna, in skoraj ni mogoče verjeti, da jo je mariborska občina razumela drugače oziroma da je vljudno povpraševanje Avstrijcev spremenila v resno namero, potem bi morali zvoniti vsi zvonci tudi na vladni in ljubljanski Gregorčičevi. Če vse drži, potem je to projekt, ki je ne le izjemnega pomena za obubožano štajersko prestolnico, pač pa za vso državo. To je možnost oziroma priložnost, ki naj Mariboru prinese drugačno, bolj obetavno prihodnost, Slovenijo pa približa tistim evropskim državam, ki so zanimive za naložbe. Namera je prevelika oziroma preveč pomembna, da bi jo bilo mogoče prepustiti le mariborski občini, ki bo nujno potrebovala zelo raznoliko pomoč – tudi politično. Ko je pred več kot desetletjem BMW iskal prostor za svojo novo tovarno, se je dal župan nemškega Leipziga slikati sredi polja, stoječ na traktorju in z nemško zastavo v roki, zraven  je bil pripis: »Vse bomo storili, da pridete k nam.« In Bavarci so prišli. Bi bilo preveč pričakovati, da se bo kakšen župan tudi tako priklonil ponudbi – če je seveda resna – ki menda prihaja iz Gradca?!

Janez Kovačič