Avtomobilski teden 36, 2025

Oliver Blume je že kar dolgo na čelu Volkswagna in Porscheja.

Se Blumeju maje vsaj en stolček?

Nemški Porsche je bil dolga leta ali celo desetletje v ospredju tedaj, ko je šlo za dobičkonosnost, povečanje prodaje in še marsikaj drugega. Toda vse to se je že lani obrnilo v drugo, nič prijetno smer. In tudi to – ali predvsem to – je razlog, da se utegne kmalu zamajati stol, na katerem že nekaj časa sedi izvršni direktor Oliver Blume.

Slednji pravzaprav sedi na dveh stolih – je predsednik uprave koncerna Volkswagen (VW), hkrati tudi izvršni direktor Porscheja. Največji lastnici slednjega sta dve znameniti družini – Porsche in Piëch. Že dolgo je znano, da kakšne posebne ljubezni med njima ni, razlogi so različni. Porsche je hkrati tudi največji lastnik koncerna Volkswagen, ki pa se že vsaj dve leti srečuje s težavami, ki so precej podobne Porschejevim. Padec posla na Kitajskem je občuten, kar sicer velja za obe tovarni, toda za VW še toliko bolj. Vse dotlej dualizem Oliverja Bluma ni bil v ospredju, toda ker se minusi – tržni in posledično finančni – ne zmanjšujejo, to očitno postaja vroča tema. Daniela Cavallo, vplivna in močna predsednica zaposlenih v koncernu Volkswagen (je na čelu sveta delavcev, kar nedvomno spominja na naše nekdanje delavske svete), ki je hkrati tudi članica nadzornega sveta, je bila pred dnevi povsem jasna: »Izvršni direktor ne more biti nekaj časa v Wolsburgu, preostanek pa pri Poscheju oziroma v Zuffenhausnu. To se mora končati.« Kot ob tem piše Reuters, pri Porscheju menda že iščejo Blumovega naslednika.

Hkrati Porsche opazno spreminja svojo poslovno oziroma produkcijsko strategijo. Nič več niso v ospredju električno gnani avtomobili, pač pa se tovarna znova bolj kot pred tremi ali štirimi leti osredotoča na t.i. klasičen pogon. Znano je, da Taycan kot prvi povsem električni Porsche ne gre v promet tako, kot so računali. Športno terenski Macan je od lani v Evropi na voljo zgolj v električni izvedbi, drugje je naprodaj tudi z motorji z notranjim zgorevanjem. V letošnjih prvih šestih mesecih je bil sicer najbolje prodajani Porsche, toda kljub temu je bila skupna prodaja manjša za šest odstotkov. Po nekaterih namigih naj bi tudi na Stari celini znova začeli ponujati Macana z bencinskimi motorji, kar naj bi pripomoglo k boljšim poslovnim rezultatom. To, da se Porsche vendarle odmika od sedanje usmeritve, gotovo potrjuje tudi dejstvo, da so ustavili proizvodnjo v podjetju Cellforce, ki se je doslej ukvarjalo z izdelavo baterij za električne avtomobile. Morda je le vprašanje, ali bo Blume ostal le na enem stolu ali pa se bo moral posloviti od obeh?!

***

Sandero je skupaj s Cliom in Peugeotom 208 na vrhu letošnje evropske prodaje avtomobilov.

Majhne kombilimuzine na vrhu Evrope

Pisali smo že o tem, da je bil v Evropi (ne le v Evropski uniji) v letošnjem prvem polletju najbolje prodajani avtomobil Dacia Sandero. To je nedvomno lep uspeh za romunsko tovarno, ki je v lastniškem naročju francoskega Renaulta. Ob tem, da evropske trge že leta obvladujejo različni športni terenci (SUV), je nedvomno zanimivo ter opazno, sta v vrhu ob Sanderu še Renault Clio in Peugeot 208. Tri kombilimuzine nižjega razreda so se po številkah sodeč bolj ali manj zlahka ubranile pred stampedom športnih terencev.

Med deseterico najbolje prodajanih avtomobilov v Evropi je za omenjeno trojico še Volkswagen T-Roc, ki bo verjetno še pred koncem leta tudi pri nas na voljo v novi izvedbi, sledi nekdanji dolgoletni evropski tržni prvak VW Golf. VW Tiguan je takoj za njim, Daciin Duster dopolnjuje uspeh Sandera, med deseterico je še Peugeot 2008, zaključujeta pa jo novi Citroën C3 in Toyota Yaris Cross. Z izjemo Golfa in Citroëna C3 ter omenjenih prvih treh so vsi športni terenci, kar vendarle potrjuje dejstvo o tržni priljubljenosti te vrste vozil. Morda pa je ob vsem tem bolj pomembno, da so vsi trije letošnji polletni tržni prvaki tudi cenovno zelo zanimivi in to ne le na manj razvitih evropskih trgih. Dacia, nekdaj povsem na evropskem tržnem in s tem tudi avtomobilskem obrobju, dokazuje, da gre po poti češke Škode, ki je uspešna znotraj koncerna Volkswagen. Če je bila še pred nedavnim uspešna predvsem na evropskem jugovzhodu, sedaj v bistveno večji meri uspeva tudi na evropskem zahodu. Sprememba oziroma izboljšanje imidža je nesporno in to se pozna. Gotovo je še prezgodaj trditi, da Evropa zaradi letošnjega tržnega uspeha treh avtomobilov nižjega razreda postaja vsaj avtomobilsko vse bolj racionalna, toda če se bo tako pokazalo tudi konce leta, potem je razmislek verjeto smiseln. In glede na to, da je tik pred rojstvom nova, tokrat že šesta generacija Clia, bi smela biti ta sprememba dovolj pomembna tudi za slovensko avtomobilsko industrijo.

Janez Kovačič