Avtomobilski teden 33, 2025

Dongfeng Box je peti najbolje prodajani električni avtomobil na slovenskem trgu.

Julij z občutnim plusom

Julij je izrazit počitniški mesec in potemtakem naj ne bi bil pomemben oziroma zanimiv za posel z avtomobili. Vsaj za letošnji julij to ne velja. Prodaja avtomobilov na slovenskem trgu je v tem mesecu zrasla za nič skromnih 12,8 odstotka, s tem pa je precej pripomogla k letošnjemu plusu, ki je bil 7,2odstoten. Letos si je novo avtomobilsko pločevino omislilo 35.243 kupcev.

Sedmi letošnji mesec je zanimiv tudi zaradi tega, ker se nadaljuje osip posla v razredu, ki je zadnja leta v ospredju. Prodaja majhnih športnih terencev (SUV) je bila skromnejša za 2,5 odstotka, na letni ravni pa za nekaj več kot devet odstotkov. To še ne pomeni, da se trendi na slovenskem trgu spreminjajo, a je manjše zanimanje za te avtomobile vendarle zanimivo – in ta hip brez verodostojne razlage, zakaj. Toda lestvica najbolje prodajanih avtomobilov v letošnjih sedmih mesecih (še) ne kaže na manjše zanimanje kupcev za tovrstne SUV. Med dvajseterico najuspešnejših je kar 12 cestnih terencev, večina pa je manjših. Po drugi strani sta na vrhu vendarle avtomobila, ki nimata nič s ‘suvi’, saj tako Renault Clio kot tudi Škoda Octavia (1519/1270) prepričljivo vodita pred vsemi konkurenti. Nekoliko smo sicer že pozabili na t.i. enodnevne registracije, ki so pred časom bistveno meglile sliko dogajanja na slovenskem trgu. Vse bolj postaja očitno, da se znova vračajo na slovensko avtomobilsko sceno, pri čemer je težko reči, katera avtomobilska tovarna oziroma zastopnik/trgovec je v tem poslu najbolj aktiven. Mimogrede – v letošnjega pol leta je bil Daciin Sandero najbolje prodajani avtomobil v Evropi (ne v Evropski uniji), kar je nedvomno lep uspeh romunske avtomobilske tovarne, ki je v Renaultovem lastniškem naročju. Pri nas tega avtomobila ni med dvajseterico najbolje prodajanih; veliko uspešnejši je cestno-terenski Duster, ki pa je julija zabeležil globok padec prodaje – kupcev je bilo celo za 50 odstotkov manj kot julija lani.

Čeprav se zdi, da je zaveza Evropske unije glede dokončne prepovedi prodaje novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, kar naj bi se zgodilo leta 2035, vse bolj pod vprašajem, pa je hkrati že dolgo jasno, da baterijski električni avtomobili (BEA) do tedaj ne bodo zmogli naloge, ki jim je bila naložena. Letos je prodaja teh vozil v EU ugodnejša kot lani, kar velja tudi za slovenski trg, toda napovedi so bile preoptimistične. Prav bi bilo reči, da so bile zaletave, pri čemer je svoje opravila predvsem politika. Kakorkoli že, v letošnjih sedmih mesecih je bilo pri nas prodanih 3.231 BEA oziroma nič manj kot 94,7 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Ker statistika, ki jo pripravlja podjetje Ardi Int., ne prikazuje razmerja med fizičnimi in poslovnimi kupci, kar je pomembno za določanje finančnega ‘zdravja’ trga, lahko o tem zgolj ugibamo. Je pa na vrhu znova Tesla Y (letos 315 vozil), avtomobil, za katerega se je v prvih letošnjih mesecih zdelo, da na slovenskem trgu (in številnih drugih) nima več pravega potenciala. Med peterico najbolje prodajanih ‘električarjev’ so še VW ID.3 (222), pa Cuprin Born (203), sledi Tesla 3 (190), nato pa kitajski Dongfeng Box (173). Slednji (morda) napoveduje precej drugačen položaj kitajskih električno gnanih avtomobilov pri nas.

***

Povečanje obrambnih izdatkov je očitno tudi priložnost za nemško avtomobilsko industrijo.

Porsche SE in ‘udeležba v obrambnem sektorju’

Izrazito povečanje stroškov za obrambo v okviru NATO postaja vse bolj zanimiva možnost tudi za avtomobilsko industrijo. Ni presenetljivo in to še posebej v času, ko postaja očitno, da je evropska avtomobilska industrija zaradi bolj ali manj znanih razlogov pred velikimi izzivi. Vse to vedo tudi pri holdingu Porsche SE, ki je največji delničar in potemtakem največji lastnik nemškega konglomerata Volkswagen (VW).

Kot poroča Reuters, so iz holdinga Porsche SE sporočili, da nameravajo poglobiti svojo ‘udeležbo v obrambnem sektorju’. Hkrati so dodali, da bodo še naprej osredotočeni na avtomobile in industrijsko tehnologijo. To je ta hip tudi vse, kar prihaja iz družbe, ki je tesno povezana s Volkswagnom, slednji pa največji nemški in posledično tudi drugi največji avtomobilski koncern na obli.

Tehnične oziroma tehnološke sposobnosti avtomobilske industrije so za obrambno industrijo precej zanimive. Zgodovina kaže, da sodelovanje pri izdelavi orožja in vsega drugega, kar je pomembno za delovanje vojska, za avtomobilsko industrijo ni bilo le donosno, pač pa tudi tehnološko zelo dobrodošlo. Glede na to, da so načrti o povečanju izdatkov za oboroževanje v Evropi bolj ali manj v povojih in da še ni jasno, v katero smer bo šel tovrstni razvoj oziroma potrebe, je nejasna tudi vloga oziroma možnosti avtomobilske industrije – za sedaj … Toda skopo sporočilo nemškega holdinga kaže, da so že ‘detektirali’ priložnosti, ki se jim ponujajo.

Janez Kovačič