Avtomobilski teden 11, 2023

Renaultov Clio se je po dveh letošnjih mesecih vrnil na mesto najbolje prodajanega vozila na slovenskem trgu.

Skromen plus v letošnjih dveh mesecih

Nič novega – tako bi bilo mogoče oceniti tisto, kar se je v minulih dveh letošnjih mesecih dogajalo na slovenskem avtomobilskem trgu. Pomeni, da je bila prodaja v tem času večja za pičlih 0,6 odstotka (8.179 vozil), tudi to, da je bil februar skromen (minus 1,3 odstotka, 3.754 vozil), in vsekakor še to, da je bilo največ avtomobilov prodanih v razredu manjših cestnih terencev. Ob tem ni mogoče prezreti, da se je francoski Renault med tovarnami po dolgem času prebil na drugo mesto, kar je skromen obliž na vse tisto, kar se mu je dogajalo v skoraj celotnem lanskem letu. In drži, da gredo električni baterijski avtomobili letos kar presenetljivo dobro v promet.

Če začnemo pri zadnjih, potem je bila njihova prodaja v tem času večja za 92,2 odstotka. To je velik skok, o tem ni dvoma, čeprav drži, da si je te avtomobile omislilo 581 slovenskih kupcev, lani pa 297. Zakaj presenetljivo? Nesporno in povsem jasno je, da bo tako še kar precej časa, da je censka konkurenčnost električnih baterijskih avtomobilov v primerjavi s konkurenco, ki za pogon uporablja fosilna goriva, problematična. Očitno je tudi, da debata, ki že nekaj tednov spremlja vse tisto, kar je povezano s temi avtomobili in letnico 2035, poslu pri nas nič ne škoduje. Žal statistika, ki jo za sekcijo za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije pripravlja družba Ardi, ne pojasnjuje, ali so v ospredju poslovni ali fizični kupci. Če bi bili slednji, bi to morda pomenilo, da se v dojemanju in razumevanju vsega tistega, kar pomenijo/prinašajo ti avtomobili, nekaj spreminja. Če pa ugibamo naprej, potem je ‘naval’ kupcev lahko tudi posledica izkušenj iz preteklih let, ko je denarja za subvencije zmanjkalo ali ga je bilo manj, kot je morda kdo računal. Je pa ob tem kljub vsemu in še vedno presenetljivo, da je po dveh mesecih povsem na vrhu Tesla Y s skupno prodajo 99 vozil, sledi Volkswagen ID.4 (45), na tretje mesto pa se je (tudi nekoliko presenetljivo) prebila Cupra Born (39).

Renault ( 1.064 vozil) se je torej po dolgem času prebil na drugo mesto, pri čemer je zaostal zgolj za nemškim Volkswagnom (1.121). Težko je reči, ali to pomeni, da se francoska avtomobilska hiša znova prebija na mesta, na katerih je bila zadnja leta ali desetletja. Prva dva letošnja meseca še ne potrjujeta te domneve, pri čemer omenjena statistka kaže, da je bila Škoda zgolj februarja uspešnejša od Renaulta (376/355), medtem ko je Volkswagen s prodajo 565 precej pred obema. Se je smiselno toliko ukvarjati s francosko avtomobilsko hišo? Niti ne, čeprav vsaj eno dejstvo ohranja težo – novomeški Revoz je sestavni del Renaulta, o njegovi prihodnosti lahko in še vedno zgolj ugibamo ter upamo, da so mu v Parizu v novi strategiji, ki jo uveljavlja prvi mož skupine Luca de Meo, vendarle namenili ustrezno prihodnost. Vse tisto, kar se je v zadnjih tednih zgodilo z ‘mariborsko’ Magno, dokazuje, kako hitro in tudi dramatično se spreminjajo okoliščine.

Je pa ob tem prav zaradi vsega tega zanimiv pogled na lestvico najbolje prodajanih avtomobilov. Tam je skoraj vse tako, kot je bilo pred časom – v ospredju je dolgoletni slovenski prvak Clio, kar se je zadnjič zgodilo na začetku lanske jeseni. Clio je s skupno prodajo 473 vozil v občutni prednosti pred Renaultom Capturjem (254), medtem ko se je na tretje mesto po dveh mesecih prebila Toyotina Corolla (252). In če dodamo še to, da je bilo med desetimi najbolje prodajanimi avtomobili šest cestnih terencev, potem bi res držalo – nič presenetljivo novega …

***

Porsche Cayanne je bil lani najuspešnejši avto omenjene nemške avtomobilske tovarne.

Porsche znova rekordno

Pred nedavnim je poslovno oziroma finančno poročilo objavil koncern Volkswagen, sedaj še Porsche, sestavni del te nemške avtomobilske korporacije in nedvomno njen najuspešnejši člen. V Zuffenhausnu, kjer je Porsche doma, morajo biti zelo zadovoljni, gotovo tudi v koncernskem Wolfsburgu.

Porsche ima za seboj izjemno leto tako v finančnem kot tudi produkcijskem pogledu. Lani jeseni se je uvrstil na frankfurtsko borzo in to celo nekaj bolj uspešno, kot so pričakovali. Ob vsem tem so naredili malenkost več kot 309 tisoč avtomobilov ali 2,6 odstotka več kot leta 2021. Povečanje se morda zdi skromno, toda ob upoštevanju vseh težav in vsega tistega, kar se je dogajalo konkurenci (ta je zvečine naredila in tudi prodala manj), je to vendarle velik dosežek. Najbolje sta šla v promet oba športna terenca – večji in vsaj glede tržnega rojstva starejši Cayenne je našel dobrih 95 tisoč kupcev, manjši in mlajši Macan pa več kot 86 tisoč. To tudi pomeni, da sta ta dva avtomobila predstavljala nekako 59 odstotkov skupne prodaje vseh avtomobilov te nemške tovarne. Kljub vsemu je šel dobro v promet tudi ikonični 911 (dobrih 40 tisoč kupcev), nič pritoževanja ne more biti čez prvi električni Porsche Taycan, saj se je zanj odločilo skoraj 34 tisoč kupcev. In seveda – ob Evropi in predvsem domači Nemčiji sta bila v ospredju trga na Kitajskem in v Severni Ameriki, kjer je bilo lani prodana polovica vseh Porschejev.

Seveda pa so najbolj v ospredju finančni rezultati. Prometa je bilo za rekordnih 37,5 milijarde evrov, od tega je bilo dobička za znova rekordnih 6,8 milijarde evrov, kar je bilo za visokih 1,5 milijarde evrov več kot leta 2021. Razumljivo, da so bili vseh teh ugodnih številk zelo veseli pri koncernu Volkswagen, kjer so prav na račun ugodne tržne kapitalizacije Porscheja in uvrstitve na frankfurtsko borzo lepo nagradili delničarje. Ob tem je izvršni direktor Porscheja Oliver Blume menil, da njegova dvojna vloga – je hkrati tudi izvršni direktor koncerna Volkswagen – ne škoduje ne Porscheju ne Volkswagnu. Porsche ob tem – o tem smo že na široko in dolgo pisali – ostaja nekakšen advokat vsega tistega, kar se zadnje čase dogaja v Evropski uniji v povezavi z okoljsko strategijo, ki naj bi začela veljati 2035. Kot je znano, Nemčija ob Italiji in vsaj peterici vzhodnoevropskih držav (Madžarska, Slovaška, Češka, Poljska in Romunija) meni, da bi morala biti sintetična goriva izključena iz omejitev, ki naj bi začele veljati omenjenega leta za vozila na fosilna goriva. Oliver Blume je ob tem dejal, da v primeru, ko bi uporabo fosilnih goriv dovolili tudi po letu 2035, to ne bi spremenilo njihove poslovne strategije. Pomeni, da naj bi Porsche še naprej sledil pospešeni elektrifikaciji modelske ponudbe, z uporabo fosilnih goriv pa bi verjetno rešil usodo slovitega 911, ki menda ne bo (ali ne bi) doživel popolne električne preobrazbe, čeprav naj bi kmalu predstavili hibridno izvedenko.

Janez Kovačič