Avtomobilski teden 12, 2020

Hyundai Kona si je lani pri nas zagotovila največ subvencij.

Slovenija: nič več subvencij za priključne hibride

V teh dneh to sicer ni udarna novica, a je ni mogoče prezreti: Slovenski okoljski javni sklad (ali krajše Eko sklad) letos pri nakupu priključnih hibridov ne odobrava oziroma ne ponuja nobene subvencije več! Še lani so tem avtomobilom namenili 2.000, predlani pa kar 4.500 evrov nepovratne subvencije. Razlog?

Kot pravijo, številke oziroma dejstva dokazujejo, da so priključni hibridi pogosto večji avtomobili oziroma športni terenci (SUV), ki se v resnici zelo malo vozijo zgolj na elektriko, imajo pa kar visoko porabo goriva. Sicer pa drži, da je omenjeni sklad lani podelil za 5,7 milijona evrov subvencij omenjenima dvema kategorijama avtomobilov, izplačanih pa je bilo dejansko pet milijonov evrov.

Odločitev Eko sklada niti ni posebej presenetljiva. S tem Slovenija sledi drugim evropskim državam, ki prav tako upoštevajo ugotovitve ene izmed evropskih raziskav, po kateri se lastniki priključnih hibridov na elektriko vozijo malo ali zelo redko, v glavnem veselo kurijo gorivo in s tem nič ali pa zelo malo prispevajo k zmanjšanju t.i. ogljičnega odtisa. Podatki Eko sklada razkrivajo še marsikaj. Fizičnim kupcem je bilo tako lani podeljenih 2,8 milijona evrov subvencij, poslovnim pa 100 tisoč evrov več. Pri fizičnih osebah so večina denarja oziroma subvencij namenili električnim baterijskim vozilom, enako je bilo pri pravnih osebah.

Zanimiva je tudi razdelitev subvencij po avtomobilskih znamkah oziroma modelih vozil. Pri pravnih osebah je največ subvencij pripadlo podjetju Avant Car, ki je bil tudi največji kupec električnih vozil Smart Fortwo in Smart Forfour. Precej drugače je bilo pri fizičnih osebah oziroma kupcih; ti so lani subvencije najpogosteje dobili oziroma porabili za nakup električne Hyundaijeve Kone, BMW i3, Tesle3 in Renaulta Zoe. Kot pravijo na Eko skladu, bodo letos subvencijam namenili 5,5 milijona evrov, pri čemer so doslej prejeli že 310 vlog za podelitev subvencij. In da ne bo kakšne zmede: pravne osebe morajo vlogo za subvencijo oddati pred nakupom vozila, medtem ko lahko fizični kupci to storijo po opravljenem nakupu, subvencijo pa dobijo izplačano po nekako dveh mesecih.

***

Očitno je, da so športni terenci eden glavnih povzročiteljev povišanega izpusta CO2.

Lani znova večji povprečni izpust ogljikovega dioksida

Ta hip to ni tako pomembno, a kljub vsemu ostaja stalnica evropske avtomobilske politike. Povprečni izpust ogljikovega dioksida avtomobilov, ki bodo prodani letos, bo smel biti od 1. januarja 2021, vsega 95 gramov na kilometer. Po podatkih analitične družbe Jato Dynamics, ki je zbrala lanske podatke za 23 evropskih držav, je bil lanski povprečni izpust CO₂ 121,8 gramov na kilometer ali 1,3 grama višji kot leto prej. Nič obetavno.

Kot kažejo številke, je bilo lansko povečanje izpusta CO₂ nekaj manjše kot leta 2018, a to je majhen obliž na vse tisto, kar zahteva oziroma bo zahtevala evropska okoljska zakonodaja od avtomobilskih tovarn s prvim dnem naslednjega leta. Lanski porast povprečnega izpusta enega najbolj nevarnih toplogrednih plinov ne more biti posebno presenečenje, pri čemer naj bi po mnenju omenjene družbe k temu pripomogla dva razloga: lani se je skoraj izjemno povečala prodaja športnih terencev/križancev, hkrati pa se je ponovno zmanjšal delež dizelsko gnanih avtomobilov. Nesporno je, da so športni terenci višji in težji, s tem je tudi povprečna in siceršnja poraba nekaj večja, posledično pa tudi izpust CO₂. Upoštevaje dejstvo, da se je zmanjšala prodaja avtomobilov z dizelskim motorjem – v nekaterih evropskih državah je lani padla celo pod 30 odstotkov –, ki so glede izpustov CO₂ manj problematični kot bencinsko gnani avtomobili, je podatek o višji povprečni vrednosti bolj ali manj logičen, celo pričakovan.

Zanimiv je tudi podatek, da bil lani povprečni izpust CO₂ najnižji na Norveškem, in sicer 60,3 grama na kilometer. To seveda ne more biti vesoljno presenečenje, saj je že precej časa znano, da se je lani prav v tej skandinavski državi zelo povečala prodaja električnih baterijskih vozil. Na drugi strani te lestvice je Švica. Njihov povprečni lanski izpust CO₂ je bil kar 137,7 gramov na kilometer, kar je skoraj zanesljivo tudi posledica dejstva, da so Švicarji precej navdušeni nad zmogljivimi športnimi terenci. Slovenija je v tem pogledu med tistimi, ki je nad evropskim povprečjem, kajti pri nas naj bi bil povprečni izpust CO₂ 122,6 gramov na kilometer ali za 2,6 grama večji kot leta 2018. Pomeni, da nas čaka do konce leta v tem smislu kar nekaj dela, pri čemer nam ne more biti v kakšno posebno tolažbo dejstvo, da to velja tudi za večino evropskih držav.

***

Jim Hackett, Ford: zavarovali bomo tovarno, zaposlene, trgovsko mrežo in tudi kupce.

Ford: nič ne bo z letošnjimi dividendami

Zelo zanimiva novica v teh časih prihaja iz ZDA: Ford, eden največjih ameriških izdelovalcev avtomobilov, se je odločil, da delničarji ne bodo dobili napovedanih oziroma obljubljenih dividend. S tem ukrepom bodo omogočili nadaljnjo finančno stabilnost skupine oziroma tovarne. Pred dnevom ali dvema so namreč iz Dearborna sporočili, da do 30. marca zapirajo vse tovarne v ZDA in tudi v Evropi.

Prvi operativni človek Forda, Jim Hackett, je dejal, da »bomo tako kot veliko krizo konec tridesetih let prejšnjega stoletja zavarovali naš posel, naše zaposlene, trgovsko mrežo in tudi naše kupce.« Ford je od leta 2016 svojim delničarjem v povprečju izplačal letno okoli 2,4 milijarde dolarjev dividend ali nekako 15 centov za delnico.

In zakaj je, ob vsem drugem, ta novica zelo zelo zanimiva? Ker prihaja prav iz države, ki jo je neznansko strah socialne in še kakšne druge pravičnosti. In glej, sedaj je Ford uporabil eno prvih orožij iz arzenala minimalne ekonomske regulacije družbe, početja, ki se precej spogleduje, hm, s socializmom! Morda pa koronavirus povzroči ali prinese tudi kaj dobrega, pozitivnega, presenetljivega?!

Janez Kovačič