Avtomobilski teden 3, 2023

Toyota je bila lani ena redkih avtomobilskih tovarn, ki ji je šlo lani na trgih EU bolje kot leto prej.

Paradoks evropskega avtomobilskega leta

Treba je ponoviti in je slišati oziroma razumeti kot paradoks: lani je bila prodaja novih osebnih avtomobilov v Evropski uniji (EU) manjša, toda velika večina avtomobilskih tovarn je zaslužila več, nekatere celo bistveno več. In to že nekaj časa ni izjemno presenečenje. Razlogi so znani, jih ponovimo proti koncu.

Lani je bilo v EU prodanih 9,25 milijona novih osebnih avtomobilov. To je bilo 4,6 odstotka manj kot predlani. Padec je bil pričakovan, je pa nekaj manjši kot so predvidevali, pri čemer gre zasluga dobri prodaji v zadnjih štirih lanskih mesecih. To je – zgolj mimogrede – nekoliko drugače kot je bilo pri nas, ko je bila prodaja skoraj ves čas v negativnem. Slovenija je tudi v skupini tistih držav EU, kjer se je prodaja v letu 2022 najbolj skrčila, kar je svojevrstna ilustracija dogajanja na našem avtomobilskem prostoru. Med velikimi evropskimi trgi, tistimi, ki občutno ali najbolj vplivajo na splošno sliko, je s pozitivnim predznakom zaključil le nemški – posel je bil večji za 1,1 odstotka (2,651 milijona vozil). Vsi drugi so končali v rdečem: v Italiji je bilo kupcev za 9,7 odstotka manj (1,31 milijona), v Franciji je bil minus 7,8-odstoten (1,52 milijona), v Španiji, kjer je bilo lani prodanih 813 tisoč avtomobilov, pa 5,4-odstoten. Na drugi strani je bilo povečanje največje v Bolgariji (16,9 odstotka več) in Latviji (16,5 odstotka več), toda v prvi se je za nove avtomobile odločilo dobrih 28 tisoč kupcev, v drugi 16.713.

Statistika tudi kaže, da je bil lani na trgih EU najuspešnejši koncern Volkswagen (VW), saj je prodal 2,32 milijona vozil. Toda to je bilo za 5,2 odstotka manj kot predlani. Matična tovarna VW je na omenjenih trgih prodala malenkost več kot milijon avtomobilov (minus 6,7 odstotka), precej bolje je šlo Audiju (475 tisoč vozil, 5,3 odstotka več) in Porscheju s prodajo več kot 62 tisoč vozil, kar je bilo za točno sedem odstotkov več kot leto prej. Stellantis je na trgih 27-erice prodal 1,82 milijona avtomobilov, toda to je bilo za krepkih 14,1 odstotka manj kot predlani. Po obsegu prodaje je bil znotraj te skupine največji Peugeot (556 tisoč vozil), je pa skoraj nujno omeniti, kako je šlo tudi pri nas dvema znanima hišama: Alfa Romeo je ostala pri prodaji dobrih 29 tisoč vozil, Lancia pa malenkost več kot 41 tisoč. Številki sta res skromni, koncern ima v načrtu ponovni nastop Alfa Romeo na ameriškem trgu (ZDA) in v vsakem primeru bo zanimivo opazovati, ali se bo to res zgodilo ali pa bo vse ostalo tako, kot je bilo.

Skupino Renault (še Dacia in Alpine) pri nas zaradi znanih razlogov opazujemo še nekaj bolj natančno. Lani ji ni šlo dobro, kar seveda ni presenečenje. Obseg prodaje se je zmanjšal za 4,3 odstotka na 984 tisoč vozil. Gotovo ni mogoče prezreti, da se je posel z Daciami povečal za 13,8 odstotka na skupaj 440 tisoč vozil, pri Renaultu se je skrčil za 15,2 odstotka na 541 tisoč avtomobilov. V vsakem primeru bo treba počakati še na finančne izkaze obeh tovarn, toda Renault bo gotovo občutil težo vsega tistega, kar se mu je lani dogajalo v Rusiji.

Vsekakor ni mogoče mimo poslovanja dveh azijskih avtomobilskih skupin – japonske Toyote in južnokorejskega Hyundaija. Obe sta lani v EU prodajali bolje kot leto prej – Toyota je imela 2,6-odstotni plus (849 tisoč vozil), Hyundai, ki ima pod seboj tudi Kio, pa 7,7-odstotni (662 tisoč vozil). Če zanemarimo prodajo vozil tovarne Mercedes-Benz, ki je bila večja za 0,01 odstotka, sta bili prej omenjeni azijski avtomobilski hiši tudi edini, ki jima je šlo lani v EU bolje kot leta 2021. Lep dosežek.

In še o razlogih za v uvodu omenjeni paradoks – manjša prodaja, večji zaslužek. Glede slednjega bo treba počakati še kakšen mesec ali manj, toda ni dvoma, da bodo plusi marsikje izjemni. Pomeni, da so težave z dobavo nekaterih sestavnih delov (mimogrede – prav zaradi tega že kakšen teden stoji tudi proizvodnja v novomeški Adria Mobil, ki se ukvarja z izdelavo avtodomov in počitniških prikolic) krojile dogajanje na evropskem in tudi drugih avtomobilskih trgih. Ampak očitno je to motnja, ki moti predvsem kupce, saj še vedno stojijo v dolgih vrstah in čakajo na avtomobile. Res paradoks.

***

V novem BMW serije 7 si bo mogoče ogledati tudi tekme Bundeslige, enega najpomembnejših nogometnih prvenstev tako v Evropi kot na svetu.

BMW serije 7 in Bundesliga

Že dolgo ni nobenega dvoma, da je nogomet tako rekoč povozil vse druge športe – v finančnem in številnih drugih pogledih. Pred dobrim mesecem končano svetovno nogometno prvenstvo v Katarju še vedno buri duhove, toda bolj ali predvsem zaradi povsem nejasnih okoliščin oziroma razlogov, da je bilo to prvo prvenstvo v eni od azijskih (in arabskih) držav. Denar, ki se ‘vrti’ v nogometu, je astronomski, privržencev pa tudi vedno več. In tudi zato se bavarski in nemški BMW postavlja z novostjo, ki je bodo najprej deležni kupci nove ‘Sedmice’.

V tem avtomobilu bo mogoče ob pomoči posebne aplikacije, ki naj bi bila na voljo brez doplačila oziroma dodatnih stroškov, v živo spremljati nogomet v nemški Bundesligi. Gre za pilotni projekt, ki je nastal v sodelovanju BMW in Budeslige DFL, ki je lastnik pravic, povezanih z nogometom v nemški nogometni prvi ligi. V začetku bo mogoče nogometne tekme na ukrivljenih večopravilnh zaslonih BMW serije 7 spremljati le v določenih nemških regijah, vse skupaj pa naj bi po sedanjih napovedih trajalo do marca prihodnjega leta. Po napovedih BMW pa naj bi še letos nekaj podobnega ponudili tudi kupcem BMW serije 7 tako v Veliki Britaniji kot tudi v ZDA, čeprav še niso sporočili, ali bodo ponujali le ogled nogometnih tekem ali pa tudi tekem v drugih športnih. Lepo – gotovo bodo vozniki/lastniki nove sedmice ob vsem tem mimogrede pazili tudi, kje in kako vozijo …

^***

Elona Muska čaka pričanje pred sodiščem v San Franciscu, za katere je dejal, da dvomi o njegovi nepristranskosti.

Elon Musk pred sodnike v San Franciscu

Elon Musk je pred časom izgubil krono najbogatejšega na obli, hkrati je s tem ogromno izgubila njegova Tesla – po decembrski borzni vrednosti delnice naj bi bila avtomobilska tovarna vredna nekako 360 milijard dolarjev, kljub vsemu več kot vsa konkurenca skupaj –, ob vsem tem pa se je proti njemu na zveznem sodišču v San Franciscu začel dvotedenski sodni proces. Zakaj? Zaradi obtožb, da je leta 2018 na Twitterju sporočil, da bo Tesla kmalu zasebno podjetje in da je denar za to ‘operacijo’ zagotovljen. To se seveda ni zgodilo, zaradi tega pa so bili številni delničarji ob veliko denarja. Če se bo izkazalo, da je Musk kriv zavajanja, bo to zelo drago za njega, upravo podjetja in tudi Teslo.

»Njegove laži na Twitterju so povzročile, da so običajni ljudje oziroma delničarji izgubili zelo veliko denarja. Da bi trgi delovali normalno in pošteno, je ključno, da sta tako Elon Musk kot izvršni direktor in največji delničar kot tudi podjetje, ki ga vodi, odgovorna,« je dejal odvetnik, ki na sodišču zastopa skupino tožnikov. Muskov odvetnik je bil, pričakovano, povsem drugačnega mnenja. Prepričan je, da je bila Muskova namera o privatizaciji Tesle »nesporno resnična«, po drugi strani pa sporočila, ki jih je objavil na Twitterju, »niso bila bistveno pomembna za dogajanje na trgu«. Namere izvršnega direktorja, torej Muska, naj bi bile po njegovem prepričanju »resne«, vendar pa naj bi uporabil napačne besede …

Musk se bo moral prav tako pojaviti na sodišču, čeprav je pred nedavnim podvomil o njegovi nepristranskosti! Če oziroma ko bo pred sodniki, bo po domnevah Bloomberga povedal, da je bila njegova namera o privatizaciji podjetja realna. Tedaj, torej leta 2018, se je o denarju za odkup oziroma privatizacijo podjetja pogovarjal z državnim premoženjskim skladom Saudove Arabije. Šlo naj bi za približno 60 milijard dolarjev, veliko denarja, ki pa ga, kot trdi odvetnik tožnika (gre za skupinsko tožbo), Musk tedaj ni imel – ne glede na morebitno sodelovanje s saudijskim premoženjskim skladom. Toda ko je Musk tvitnil o morebitni privatizaciji, je vrednost delnice na newyorški borzi eksplodirala in je bilo zaradi tega trgovanje začasno ustavljeno.

Porota omenjenega sodišča mora ugotoviti, ali so Muskovi tviti umetno napihnili vrednost delnice. Zgodba je stara nekaj let, a ko je v igri izjemno veliko denarja, to pač nima posebne teže. Z današnjega zornega kota se zdi vse skupaj nekoliko nenavadno, kajti leta 2021 je borzna oziroma kapitalizacijska vrednost Tesle presegla fantastičnih 1.000 milijard dolarjev. S tem se je avtomobilsko podjetje uvrstilo med pet najvrednejših podjetij in za seboj pustilo vso konkurenco – pa čeprav je bila prodaja oziroma produkcija Tesel celo do desetkrat manjša kot produkcija Toyot, ki vsaj po tej strani še vedno kotira kot največja avtomobilska hiša na obli. V drugi polovici lanskega leta se je začel borzni upad vrednosti Tesle, in sicer po tistem, ko je Elon Musk postal lastnik Twitterja. Lahko bi rekli – bilo bi veliko bolje, ko bi ostal le pri Tesli …

Janez Kovačič