Avtomobilski teden 24, 2021 Avtomobilski teden 24, 2021
Se poraja francoski Diesel-Gate? O sloviti aferi Diesel-Gate pišemo pogosto, pogosto tudi z mislijo, da tudi številne druge avtomobilske hiše niso povsem čiste oziroma... Avtomobilski teden 24, 2021

Pod povečevalom francoskih oblasti so se znašli Peugeot, Citroën in tudi Renault.

Se poraja francoski Diesel-Gate?

O sloviti aferi Diesel-Gate pišemo pogosto, pogosto tudi z mislijo, da tudi številne druge avtomobilske hiše niso povsem čiste oziroma brezmadežne. Morda to potrjuje dogajanje v Franciji.

Francoske oblasti oziroma sodišče je sedaj zagrozilo Peugeotu, ki je sestavni del skupine PSA, ta pa sedaj znotraj koncerna Stellantis, s kazenskim pregonom zaradi verjetne prevare z izpusti dizelskih motorjev. Ta naj bi se dogajalo med 2009 in 2015, torej v času, ko je znotraj koncerna Volkswagen nastajal Diesel-Gate, ki se je rodil septembra 2015. V Stellantisu v imenu Peugeota odgovarjajo, da so v tem času izpolnjevali vse okoljske in druge zahteve glede vrednosti izpušnih plinov. Toda sodišče ja na zagovor oziroma pogovor pozvalo še odgovorne predstavnike Citroëna, ki je prav tako znotraj Stellantisa, pa tudi koncerna FCA (Fiat Chrysler Automobiles), ki predstavlja drugi pol Stellantisa.

Zanimivo , da se podobnih obtožb oziroma sumov otepa tudi na pol državni Renault. Kot pravijo, je bilo v preiskavi leta 2019 ugotovljeno , da so izpusti pri njihovih dizelskih motorjih močno presegli zakonsko dovoljene vrednosti oziroma naj bi bile v nekaterih primerih celo do desetkrat višje. Bo držalo – rep Diesel-Gata je dolg in živahen …

***

Avtomobilskim salonom se, tudi takšnim, kot je bil nekoč v Frankfurtu, verjetno izreka čas.

Negotova prihodnost avtomobilskih salonov

Usoda avtomobilskih salonov, takšnih, kot smo jih poznali doslej, je precej negotova. Pa ne gre zgolj za prireditve nacionalnega, morda lokalnega pomena, torej nekaj takšnega, kot je bil pred leti slovenski avtomobilski salona na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pač tudi največje in najbolj znane oziroma obiskane. To velja tudi za nemški, nekdaj frankfurtski IAA, ki je bil na sporedu vsako drugo leto (v kombinaciji s salonom v Parizu), ki pa se je lani preselil v prav tako nemški München in naj bi bil na sporedu v drugem septembrskem tednu.

V bavarski prestolnici naj bi po sedanjih napovedih salon, ki je v Frankfurtu veljal ves ta čas za izrazito nemškega, saj so se nemške avtomobilske tovarne tam predstavljale v vsej svoji pomembnosti in mogočnosti, potekal nekoliko drugače. Precej pozornosti naj bi ob avtomobilih namenili tudi različnim oblikam mobilnosti, kar je verjetno dokaz, da se organizatorji zavedajo drugačnih časov. Po drugi strani pa vsaj iz nekaterih avtomobilskih tovarn že prihajajo odpovedi. Tako vse kaže, da tam ne bo koncerna Stellantis. Ta novi konglomerat združuje italijanske, ameriške, francoske in tudi nemške avtomobilske tovarne, kar med drugim pomeni, da ne bo Opla. Novica za organizatorje seveda ni prijetna, kajti Opel je pomemben predstavnik nemške avtomobilske industrije. Bo pa tam koncern Volkswagen, ki ima v nemškem avtomobilskem prostoru in tudi sicer zanesljivo še nekaj večjo težo kot prej omenjeni Stellantis in Opel. Vsekakor pa to znova poraja vprašanje o prihodnosti avtomobilskih salonov.

Že precej pred pandemijo Covid-19 je postalo jasno, da avtomobilske tovarne veliko bolj premišljeno oziroma zadržano kot nekdaj izbirajo predstavitve oziroma udeležbo tudi na največjih avtomobilskih prireditvah. Razlogi so bolj ali manj znani: kupci se o novostih pogosto in vse bolj množično informirajo preko spleta, na nekaterih trgih postaja vse bolj razširjena tudi spletna prodaja avtomobilske pločevine ipd. Stroški udeležbe na salonih niso majhni in prav zaradi tega že doslej tudi v Frankfurtu, Parizu, Ženevi, Detroitu, Tokiu in Šanghaju, če omenimo največje avtomobilske prireditve, zasedba ni bila popolna. Videti je, da je pandemija še pospešila nekatere spremembe in morda je že sedaj jasno, da slovenskega avtomobilskega salona v obliki, kot je bil pripravljen pred leti, še dolgo ne bo. Ali pa nikoli več.

***

V Italiji je očitna velika lakota po novih avtomobilih.

EU: v petih mesecih nič presenetljivega

To, kar se v teh mesecih dogaja s prodajo avtomobilov v Evropski uniji (EU), pač ne more biti veliko presenečenje. Maja se je posel z avtomobili povečal za 53,4 odstotka, na letni ravni je bilo kupcev za 29,5 odstotka več. Toda to verjetno še ne pomeni, da bo evropski avtomobilski prostor tudi v prihodnjih mesecih beležil tako visoke pluse.

Čeprav je torej majsko povečanje prodaje visoko, je res, da je bilo prodanih 891 tisoč avtomobilov, kar pa je za skoraj tristo tisoč manj kot maja 2019. Nasploh ni ustrezna primerjava z lanskim majem – je treba pojasniti, zakaj? – pač pa s predlanskim, kar pa velja tudi za celotno leto 2021. Maja so bili dobre volje tako kupci kot prodajalci avtomobilov na skoraj vseh najpomembnejših evropskih trgi. Tako se je prodaja v Franciji povečala za 46,4 odstotka, v Italiji je poskočila za točno 43 in v Nemčiji za prav tako visokih 37,2 odstotka.

Slika letošnjih petih mesecev tudi ni skromna oziroma slaba. Na večini trgov EU je bil plus dvoštevilčen, nekaj trgov pa je izkazalo tudi minus. Tako je bilo kupcev v tem obdobju na Nizozemskem za 2,4 odstotka manj, v Romuniji pa je bil padec 9,1-odstoten. Omeniti kaže vsaj dva velika tržna prostora. V Italiji je lakota po avtomobilih precej očitna, kajti v petih mesecih se je obseg prodaje povečal za krepkih 62,8 odstotka (735 tisoč vozil), pa tudi v Franciji niso prav zelo zaostajali. Tam je prodaja zrasla za malenkost več kot 50 odstotkov (723 tisoč vozil), kar pomeni, da je bil vsaj v tem času italijanski avtomobilski prostor večji od francoskega. V ospredju je seveda Nemčija. Letošnji prirastek je v primerjavi s Francijo in Italijo skromnejši (plus 12,8 odstotka), toda to je tudi edini trg, kjer je skupna prodaja presegla milijon vozil (točno 1,1 milijona). Opravimo še kratko primerjavo z našo južno sosedo. Po podatkih Acea, evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov, je bilo na Hrvaškem letos prodanih dobih 19 tisoč vozil ali točno 44 odstotkov več, v Sloveniji pa 25.800 ali 20, 5 odstotka več.

Janez Kovačič