Avtomobilski teden 4, 2020 Avtomobilski teden 4, 2020
Tudi ti, Mitsubishi? Duh škandala Diesel-Gate noče v pokoj in pozabo. V Nemčiji so začeli preiskovati japonsko tovarno Mitsubishi. Kot pravijo, obstaja sum, da... Avtomobilski teden 4, 2020

V Nemčiji preiskujejo Mitsubishi zaradi morebitne vgradnje sporne programske opreme v dizelska motorja.

Tudi ti, Mitsubishi?

Duh škandala Diesel-Gate noče v pokoj in pozabo. V Nemčiji so začeli preiskovati japonsko tovarno Mitsubishi. Kot pravijo, obstaja sum, da je ta tovarna svoje dizelske motorje na skrivaj opremila s programsko opremo, ki je omogočala prikazovanje napačnih podatkov o izpustih in porabi goriva.

Ta hip naj bi nemške oblasti zanimala dizelska motorja z gibno prostornino 1,4 in 2,2 litra standarda Euro 5 in 6, in sicer tiste, ki so jih začeli prodajati od leta 2014 naprej. Nemška policija je zaradi tega opravila preiskavo desetih krajev oziroma prodajnih mest tako rekoč po vsej Nemčiji. Zanimivo je, da je lastnik nekaterih prostorov,  ki so jih preiskali, Continental, pri čemer so iz podjetja sporočili, da povsem sodelujejo z nemškimi preiskovalnimi organi. To je ta hip tudi vse. Dovolj, da se rodi japonska verzija  afere Diesel-Gate na največjem in najpomembnejšem evropskem avtomobilskem prostoru?

***

Evropa v letu 2019: rast prodaje avtomobilov že šesto leto zapored.

EU: skromen, a vendarle plus

Kot zapisano že prejšnji teden – prihaja čas oziroma tedni, ko bodo tovarne začele bolj ali manj zavzeto objavljati podatke o lanskem poslovanju. Ampak za začetek bodo na dan prišle predvsem številke o prodaji/proizvodnji, tiste bistvene, torej o tem, ali je kaj ostalo, pa pridejo kakšen mesec ali celo dva kasneje. In vsekakor so slednje pomembnejše od prvih.

Lani je bilo tako v Evropski uniji prodanih 15,3 milijona osebnih avtomobilov. To je bilo za 1,2 odstotka več kot predlani. Omembe vredno je, da s tem EU beleži rast že šesto leto zapored, kar je vsaj manjše presenečenje. Statistika kaže, da se je leto začelo zelo obotavljivo, zadnji štirje lanski meseci pa so bili ugodni in to še posebej december, ko je posel zrasel za nič manj kot 21,7 odstotka. Razlage so različne, a se zdi, da je rasti največ pripomoglo višje povpraševanje v Nemčiji in dejstvo, da so napovedi o dogajanju v letošnjem letu izgubile precej svoje črnoglednosti. Kako je šlo lani posameznim evropskim trgom?

Nemčija je bila že omenjena in očitno je prav njihov lanski plus (pet odstotkov) premaknil skupno evropsko prodajo v zeleno. V Franciji je bila lanska prodaja ugodnejša za 1,9 odstotka, v Italiji so komaj obdržali posel nad gladino (plus 0,3 odstotka), v Španiji so imeli že občuten minus (4,8 odstotka), medtem ko je bila tudi lanska prodaja v brexitovski Veliki Britaniji manjša za 2,4 odstotka. Tudi največji vzhodnoevropski trg, torej poljski, je zabeležil kar ugoden posel (za 4,5 odstotka več), medtem ko je bila prodaja najskromnejša oziroma je bil padec največji na Irskem, in sicer za 6,8 odstotka. Naj se ob tem posebej dotaknem nam ljube Slovenije.

Po teh podatkih (to so številke, ki jih je objavila Acea, evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov), je bila lanska prodaja v Sloveniji večja za pičlih 0,5 odstotka. Toda sekcija uvoznikov avtomobilov pri GZS je objavila statistiko, po kateri se je prodaja zmanjšala za 2,1 odstotka. Zanimivo je, da je Slovenija oziroma omenjena sekcija članica Acea že nekaj let (mislim, da od leta 2015). Vprašanje je torej preprosto: kolikšna je bila v letu, ki je za nami, prodaja osebnih avtomobilov oziroma ali ima prav Acea ali sekcija, ki naj bi omejeno evropsko združenje oskrbovala z verodostojno statistiko?

***

Toyota kliče na izredni pregled 3,4 milijona vozil.

Toyote gredo na pregled

Japonskim tovarnam in seveda Toyoti so naklonjene številne statistike, ki dokazujejo in potrjujejo, da se japonski avtomobili relativno malo kvarijo. A to še ne pomeni, da se ne more zgoditi tudi kaj nepredvidljivega oziroma manj prijetnega.

Toyota bo tako na izredni pregled poklicala kar 3,4 milijona svojih avtomobilov, od tega jih je 2,9 milijona v ZDA. Gre za Corollo, Matrix, Avalon in Avalon v hibridni izvedbi, torej kar nekaj avtomobilov, ki jih pri nas oziroma na evropskih trgih ne poznamo. Razlog? Elektronika, ki skrbi za aktiviranje varnostnih blazin, bi lahko v nekaterih primerih odpovedala oziroma zatajila, to pa bi utegnilo povzročiti, da se varnostne blazine v primeru nesreče na napolnijo oziroma aktivirajo. V povezavi s tem bi lahko prišlo tudi do pomanjkljivega delovanja varnostnih pasov. Ameriški urad za varnost avtocestnega prometa NHTSA  že spomladi ni opozoril le na možnost podobnih napak pri varnostnih blazinah, vgrajenih v Toyote, pač pa tudi v številne druge avtomobile različnih tovarn. Skupaj naj bi bilo vprašljivih kar 12,3 milijona zračnih varnostnih blazin. Aprila lani pa je omenjeni urad opozoril na dve prometni nesreči, v kateri sta bili udeleženi dve Toyoti, ena se je končala s smrtjo, v kateri naj bi zabeležili nepravilno delovanje varnostnih blazin. Ali se bo japonska tovarna za podoben ukrep odločila tudi v Evropi, ta hip še ni znano.

Janez Kovačič