Avtomobilski teden 14, 2025

Tesle so postale objekt sovraštva marsikje.

Tesle veselo gorijo

Kako že gre? Kdor seje veter, žanje vihar. Velja ta hip predvsem za nam znanega Elona Muska in njegovo Teslo, posredno tudi za njegovega gospodarja Donalda Trumpa.

Tako rekoč od vsepovsod, tudi od tam spodaj, torej iz Avstralije in Nove Zelandije, prihajajo novice o tem, da so Tesle postale cilj. Pa ne v prodajnem, torej tržnem smislu, pač pa kot objekt sovraštva oziroma nasprotovanja tistemu, kar počne Elon Musk. Počne pa marsikaj in to na način, ki očitno sproža veliko nasprotovanja oziroma sovraštva. Če ne bi bilo tako, se ne bi zgodilo, da je te dni v Rimu, in sicer pred trgovino, kjer prodajajo Tesle, zgorelo 17 avtomobilov. Pravijo, da preiskava še ni končana in da še ni jasno, ali je res šlo za namerni požig oziroma uničenje. Hkrati s tem se prodaja teh ameriških električno gnanih avtomobilov silovito zmanjšuje na vseh pomembnejših trgih, torej tudi v ZDA in v Evropi. Gotovo ni mogoče spregledati, da gre Tesli po tej strani očitno navzdol tudi na tistih evropskih trgih, kjer je nekoč kraljevala in veljala za nekakšen nedosegljiv cilj. Tako se je na Danskem, ki je vsaj v evropskem merilu dovolj pomemben oziroma reprezentativen trg za električne avtomobile, posel s Teslami v marcu skrčil za nič manj kot 65,5 odstotka. Nasploh pa drži, da je bila skupna prodaja Tesel v prvem letošnjem trimesečju manjša za 13 odstotkov in to kljub temu, da je bil posel z električnimi avtomobili zlasti v Evropi ugodnejši kot lani v tem času. Padec je največji v zadnjih treh letih. Nekaj časa je bila aktualna oziroma verjetna razlaga, da se to dogaja zato, ker tovarna že precej časa ni predstavila novega avtomobila – če izvzamemo Cybertruck, ki pa je vendarle avto za razmeroma posebne kupce –, da je prenova predlanskega tržnega prvaka Tesle Y preskromna ipd. Sedaj ni več dvoma – Muskov angažma v ameriški politiki (pa ne le v tej, pač pa tudi evropski in verjetno še kakšni) je na splošno sprejet zelo negativno. To je fenomen, ki bo zanesljivo deležen še velike pozornosti in raziskav, saj se to v zadnjih desetletjih ni dogajalo – če izvzamemo splošni kitajski protest oziroma nasprotovanje kitajskih kupcev do japonskih avtomobilov pred nekaj leti. Toda to je bila posledica še vedno bolečih spominov na japonsko okupacijo Kitajske med drugo svetovno vojno. In utegne se zgoditi, da bodo Tesle gorele marsikje in še nekaj časa – čeprav nismo v vojni …

***

Recikliranje vozil je posel, kjer se je v Evropi dogajalo marsikaj.

Kazen za kartelni dogovor

Evropska avtomobilska industrija je pred velikimi preskušnjami. Ta hip še ni povsem jasno, kako bodo ameriške dodatne carine v višini 25 odstotkov vplivale na izvoz vozil v ZDA. Precej negotovosti je tudi z vsem tistim, kar je napovedano za leto 2035. Ob vsem tem pa je avtomobilske tovarne te dni doletela še kazen v višini 458 milijonov evrov. Zakaj? Ker so se združile v kartel pri izmikanju zakonom o recikliranje odsluženih vozil.

Kot je ob tem sporočila Evropska komisija, je pred tremi leti izpeljala preiskavo v povezavi z recikliranjem vozil. Ugotovili so, da sta se recimo Volkswagen (VW) in Stellantis ter še 13 drugih avtomobilskih tovarn povezali v kartel. Omembe vredno je, da je pri vsem skupaj sodelovala tudi Acea, panožno združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev. Poročilo Reutersa posebej omenja predvsem dogovor med VW in Stellantisom. Dogovorila naj bi se, da ne bosta tekmovala med seboj pri oglaševanju, v kolikšni meri je mogoče reciklirati njune avtomobile. Hkrati naj bi molčala o tem, koliko recikliranih materialov je bilo uporabljeno pri izdelavi novih vozil; hkrati podjetjem, ki se ukvarjajo z reciklažo, nista plačevala tega dela, čeprav bi ga morala. Evropska zakonodaja namreč zahteva, da stroške recikliranja krijejo tovarne, to pa lastnikom omogoča brezplačno odstranitev rabljenih avtomobilov. In kako je vse to prišlo na dan? Menda je bil skesanec Mercedes-Benz, ki se je tako izognil kazni. Evo …

***

Porsche 356 je bil začetnik vzpona te nemške avtomobilske tovarne.

Jubilej v Zuffenhausnu

Nemški Porsche, sicer velik oziroma pomemben lastnik korporacije Volkswagen (VW), pri čemer bi bilo prav reči, da sta največja lastnika družini Piëch in Porsche, bo konec tega tedna praznoval pomemben jubilej: 6. aprila 1950 je bil nared Porsche 356, ki se je rodil v Zuffenhausnu, v neposredni bližini Stuttgarta. S tem se je začela zgodba o skoraj izjemnem avtomobilskem uspehu.

Porsche je bil v Zuffenhausnu že leta 1938, torej ob začetku druge svetovne vojne, toda proizvodnja pod tem imenom se je v resnici začela šele 8. junija 1948. Tedaj je prvo Porsche 356 dobil t.i. generalno operativno dovoljenje. Toda še prej so ročno in iz aluminija naredili 52 roadsterjev 356 v avstrijskem Gmündu in jih uporabili kot nekakšen model za kasnejši Porsche 356, ki je bil izdelan oziroma dokončan v Zuffenhausnu. Do konca leta so naredili 317 avtomobilov, uspeh je bil velik, kupcev dovolj, saj jih očitno ni motilo znano dejstvo, da je bil dr. Ferdinand Porsche član nacistične stranke … Kakorkoli že, od junija 1948 naprej je veliko ali skoraj vse res zgodba o uspehu. Leta 1963 se je rodil Porsche 911, ki je bil sicer najprej 901 (francoski Peugeot je imel v lasti pravice oziroma patent o označevanju vozil z ničlo v sredini) in je zgolj povečal tržno priljubljenost tovarne. Do leta 1965 so izdelali okoli 78 tisoč Porschejev 356, pri čemer so se držali produkcijskega načela prilagodljivosti oziroma ponudbe različnih izvedenk. Porsche 356 je bil na voljo kot kupe, kabriolet, roadster in speedster, pri čemer so vse te izvedenke nastajale vzporedno na isti proizvodni liniji in prilagojene zahtevam ali željam kupcev. Tudi sedaj je proizvodnja organizirana na enak način, saj je 911 na voljo v številnih izvedenkah. Danes Porscheji že dolgo ne nastajajo samo v Zuffenhausnu, pač pa tudi v Leipzigu in Weissachu, pri čemer je ponudba modelov raznolika in tudi električna. In kljub vsemu ni mogoče spregledati – lansko leto je bilo po desetletju produkcijskega, tržnega in finančnega vzpona drugačno.

Janez Kovačič